»Še vedno mi je težko, ko se spomnim tistih časov,« je povedala v pogovoru za MMC. Zveza komunistov je bila po njenih besedah tista organizacija, ki je vodila narodnoosvobodilni boj in ustvarila nekdanjo skupno državo, a je tudi povzročila njen propad, ko se je njen srbski del odločil za nacionalizem, unitarizem in vojno. »Strašen občutek je, ko veš, da se bo vsak čas začela dogajati krvava zgodovina, ti pa tega ne moreš več preprečiti,« je dodala.

Nad trideset let v politiki
Sonja Lokar je v politiko stopila že kot mladinka, davnega leta 1972 pa je že prevzela prvo pomembnejšo funkcijo, saj je dve leti vodila komisijo za izobraževanje, publicistiko in kulturo v predsedstvu tedanje mladinske organizacije. Prvo politično funkcijo v Zvezi komunistov Slovenije je opravljala kot izvršna sekretarka za razvoj v času, ko je ZK-ju predsedoval Milan Kučan (1986-1989).

Parlament nekoč in ... danes
Med letoma 1990 in 1992 je bila Sonja Lokar poslanka v parlamentu, ki je leta 1991 postal prvi parlament po osamosvojitvi. V njem je opravljala funkcijo predsednice parlamentarne komisije za delo, družino in socialno politiko. Na vprašanje, kako bi primerjala delo v parlamentu takrat in danes, je Lokarjeva odvrnila, da se je veliko spremenilo. Tedanji parlament je namreč postavil temelje mlade slovenske države, sprejel odločitev o plebiscitu ter novo ustavo; prav tako je sprejel osnove socialne politike, ki bi ublažile tranzicijski šok in ohranil pravico žensk do svobodnega odločanja o rojstvih otrok.

»Ta parlament je skoval politično enotnost ljudi v Sloveniji, ki nas je rešila pred pravo vojno,« je dodala.

Obenem pa je takratni parlament sprejel tudi usodne zakone, ki so omogočili vzpon zdajšnjih bogatašev in na drugi strani revščino med delavci, meni Lokarjeva.

Današnji parlament je po besedah Lokarjeve v vseh pogledih drugačen. Sama meni, da politika ni toliko v rokah strank kot tistih, ki imajo v rokah kapital in mednarodne zveze. Tako morajo državljani in državljanke spoznati, da se je treba za enakost, pravico in demokracijo boriti vsak dan posebej, poudarja.

Rdeča nit boj za enakopravnost spolov
Politično kariero Lokarjeve je bistveno zaznamoval boj za pravice žensk. Leta 1990 je v Stranki demokratične prenove ustanovila prvo žensko organizacijo znotraj politične stranke pri nas in bila deset let njena predsednica. Leta 1998 je postala izvršna direktorica Evropske mreže za enakost spolov, ki povezuje ženske socialdemokratske opredelitve v 21 državah srednje in južne Evrope. Leta 1999 pa je stopila na čelo Delovne skupine za enakost spolov v paktu stabilnosti, ki povezuje političarke vseh barv, civilnodružbene ženske organizacije, aktivistke v sindikatih, strokovnjakinje za enakost spolov in medije v 12 državah jugovzhodne Evrope. Zadnji dve funkciji prostovoljno opravlja še danes.

V tranziciji so po mnenju Lokarjeve ženske potegnile kratko. Glavni razlog za to so moški strankarski lobiji, ki so ženske izrinili iz političnega in ekonomskega odločanja, je poudarila in dodala, da si v Ženskem forumu SD-ja prizadeva za to, da bi ženske dobile svojo polovico politične moči, ki pa bi jo uporabile na drugačen način kot moški.

»Politika potrebuje drugačne vrednote: človek in njegove pravice morajo postati njena prva vrednota; potrebuje nove prioritete: vsakdanje potrebe ljudi; potrebuje nove metode dela: demokracijo v odločanju, graditev razvojnih soglasij, solidarnost.«

Zdravje naj ne postane blago
Poleg tega je Sonja Lokar tudi članica Gibanja za ohranitev javnega zdravstva, ki mu gre po njenih besedah za to, da se prepreči, da bi zdravje postalo blago, ki bi si ga lahko privoščili zgolj tisti z denarjem, zdravniki in podjetniki, ki to blago prodajajo najboljšemu ponudniku.

Lokarjeva je sicer še zmeraj članica Socialnih demokratov. Na vprašanje, ali se ima namen udeležiti jesenskih parlamentarnih volitev, pa odgovarja: »Seveda, a kako realna je ta ambicija, je vprašanje, ki ga morate zastaviti vodstvu moje stranke.«

Erna Strniša