Draga se je rojevala zavzeto od leta 1964 na sejah odbora Društva slovenskih izobražencev (DSI) v Trstu. Do njenega rojstva je prišlo po neuradnem srečanju slovenskih katoličanov leto zatem na Višarjah, kjer so se jim pridružili še Korošci in Goričani. Tako so na odboru DSI-ja leta 1966 sklenili, da se bo "počitniški tečaj za izobražence, akademike in abiturente vseh treh zamejskih pokrajin vršil v Dragi pri Trstu. Za zaključek tečaja pa se pripravi skupen izlet in večerja. Predavali naj bi trije duhovniki in trije laiki".

Toda pripraviti Drago s predavatelji iz domovine in zamejstva ter emigracije, je bilo drzno. Ohranjati odprto tribuno in svoboden mikrofon pa pogumno. Veliko predavateljev jim je do leta 1990, iz strahu, tik pred zdajci predavanje odpovedalo. Za Udbo je bila Draga ena pomembnejših projektov nadzora, saj so na nje razpravljali o nacionalnem vprašanju, marksizmu, liberalizmu, spravi, politični emigraciji, zdomstvu, zamejstvu …, skratka o vsem, kar ni bilo mogoče govoriti na ozemlju nekdanje Jugoslavije. V Dragi so nastopali najpomembnejši slovenski intelektualci in izobraženci, ki so oblikovali miselni, kulturni, vrednostni in politični prostor Slovencev skozi desetletja. Draga ni samo povezovala Slovencev različnih ideoloških strani, ampak je do danes tudi kraj srečevanja, prijateljev in sorodnikov iz matične domovine, zamejstva in migrantov. V zadnjih 25 letih pa se povezuje Draga z Evropo, saj nam omogoča analizo stanja, da vidimo stvari bolj razumno in da smo bolj strpni do drugače mislečih.

Gotovo je bilo za pripravljavce Drage najtežje, da je preživela vsa ta desetletja to, kar je zapisal Sergij Pahor v zbornik ob 30-obletnici Drage: "V glavnem moramo priznati, da nas niso razumeli ne v domovini ne v emigraciji. Ljubljana je hotela, da bi zaprli usta emigrantom, ti pa so nam očitali kompromisarstvo in pripravljenost na paktiranje".

Društvo slovenskih izobražencev pa je s prijatelji vztrajalo vsako leto. Od leta 1976 potekajo študijski dnevi na Finžgarjevem vrtu Marijanišča na Opčinah. Tam so proslavili pretekli konec tedna tudi letošnji jubilej. Slovesno mašo je na Opčinah daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Ponosni na preteklost so se na Dragi 2015 spraševali o njenem pomenu, nekdaj, danes in za prihodnost. Predavateljica Alenka Rebula Moč je razmišljala o preobrazbi moškega in ženske za narodno rodovitnost.

Prof. dr. p. Edvard Kovač je na predavanju z naslovom "Že danes jutri ali slovenska prihodnost" izpostavil, da so medvojni in povojni tragični dogodki hkrati tudi vrnitev v arhetipe stare slovanske religije, kije bila krvavo žrtvovanjska. Zato je zanj prihodnost Slovenije v novi daritvi, daritvi ljubezni, ki je daritev usmiljenja in odpuščanja. "To pa je bilo pred mnogimi stoletji delo irskih menihov, ki so nas evangelizirali in s tem odpravili krvave daritve," je še poudaril dr. Kovač. Opozoril je tudi na globalno ekonomijo, finančne špekulacije, podnebne spremembe, duhovnost kot potrošno blago in priseljevanje, skozi katere moramo iskati prvine prihodnosti in svetlobe. Spremenimo pa se le preko bolečine, razmišljanja …, človeka, ki je pred nami ali ob nas.

Posebnost tudi letošnje Drage je bil sobotni program, ki so ga pripravili mladi. Peterlinovo nagrado je ob 60-letnici delovanja prejela Slovenska kulturna Akcija iz Buenos Airesa. Ob pomembnem jubileju je pri tržaški založbi Mladika izšla tudi knjiga Igorja Omerze Udba o Dragi.

Da so naši mediji nekdaj zelo skopo poročali o Dragi in označevali organizatorje za izdajalce, mi je razumljivo. Da pa danes tako skopo ali le ozko poročamo, pa mi ni razumljivo. Ali se Drage še vedno bojimo?! Ali si svobodnega mikrofona in povezanosti tudi pri nas ne globoko želimo!? 15. septembra bo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta iz rok predsednika Boruta Pahorja prejelo visoko državno priznanje.