Kolumne
(6)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.5 od 13 glasov Ocenite to novico!
Tea Jarc
Tea Jarc je aktivistka v mladinskem sektorju, aktivistka Sindikata Mladi plus in zagovornica pravic mladih. Foto: Osebni arhiv

Dodaj v

Če na mladih svet stoji - kje pa stojimo mladi?

Dnevnik nevladnika (5)
30. december 2016 ob 06:20
Ljubljana - MMC RTV SLO

O mladih dandanes vlada precej stereotipov. Od tega, da smo apatični, da nas družbene in politične zadeve ne zanimajo ter da smo aktivni le tako, da si med seboj všečkamo statuse na družbenih omrežjih.

Hkrati smo mladi pogosto prikladna tema za govore politikov, ki nam obljubljajo lepšo prihodnost in o nas govorijo kot o tistih, na katerih svet stoji. V resnici pa se lahko vprašamo, kdo sploh pozna mlade in kdo resnično odgovarja na potrebe mladih v družbi.

Mladinski sektor je tisti, ki združuje različne organizacije, ki se ukvarjajo z mladimi, recimo mladinske centre, izobraževalne zavode, različna društva pa tabornike in skavte, podeželsko mladino in tudi politične podmladke. Kljub raznolikosti teh organizacij in področij, ki jih naslavljajo, je vsem skupno, da se v teh organizacijah izvaja mladinsko delo, ki je prostovoljna in usmerjena dejavnost mladega posameznika. Te dejavnosti so del neuradne učne poti mladega človeka, ki prispeva predvsem k njegovemu osebnostnemu in socialnemu razvoju, hkrati pa ima tudi vpliv na skupnost, v kateri živi.

Vendar pa področja mladine v resnici nihče ne pozna dobro, saj se v ta del družbe ne vlaga dovolj; zadnja prava raziskava o mladih je iz leta 2010, nacionalni program za mladino se izvaja in vrednoti pomanjkljivo, predvsem pa mladine ne naslavljajo sistemsko in celostno. Čeprav gre za področje, ki horizontalno posega na različna območja, se vse prevečkrat oblikujejo politike, ki posebej naslavljajo izobraževanja, zaposlovanje, informiranje, zdravje, stanovanjsko problematiko ... Medtem pa mladinsko delo stremi k temu, da ne glede na izzive, s katerimi se mlada oseba srečuje, lahko v spodbudnem okolju najde rešitve in se na te izzive odziva.

Sama v mladinskem sektorju delujem že od otroštva, ko sem se pridružila največji mladinski organizaciji, tabornikom, od tam pa me je pot nesla do različnih drugih mladinskih organizacij, tako na nacionalni kot mednarodni ravni. Iz izkušenj lahko povem, da je mladinski sektor tisti, ki v mladih preprečuje apatičnost, ki jih spodbuja k dejavnostim, povezovanju, skrbi za soljudi in okolico. Taborništvo ni samo spanje v šotoru in kurjenje ognja, ampak spodbuja timsko delo, pomoč in vzgojo sovrstnikov, prevzemanje odgovornosti, organiziranje dejavnosti in povezovanje z drugimi organizacijami in mladimi. In vse to počneš kot prostovoljec, na začetku največkrat zaradi nekega interesa in zanimivih dejavnosti, kar pa pozneje lahko preraste tudi odgovornejše naloge znotraj organizacije in v družbi. In po zadnjih podatkih naj bi bili mladi v Sloveniji precej naklonjeni prostovoljstvu, saj smo nad evropskim povprečjem, kar se tiče deleža mladih, vključenih v prostovoljske dejavnosti. Ob vseh raznolikih organizacijah to niti ni presenečenje. Mladinsko delo ponuja možnost različnih dejavnosti, naslavljanja različnih tem in zasledovanje raznovrstnih ciljev.

Vendar pa je ravno zaradi vseh teh prednosti, ki jih ponuja mladinsko delo, mladinski sektor večkrat žrtev politizacije, predvsem na način, da mu želi politika diktirati področja delovanja. To lahko precej uspešno počne z definiranjem področij oz. vsebin in finančnim podpiranjem teh področij. Tudi od mladinskega sektorja se pričakuje, da bo reševal trenutne izzive mladih in družbe ter nanje odgovarjal; ker je v družbi zadnja leta največji problem brezposelnost mladih, morajo mladinske organizacije reševati predvsem ta problem. Na neki način je seveda smiselno vlagati v področja, ki so družbeno prepoznana kot potrebna, vendar pa se ob tem vsakokrat postavlja vprašanje, kje je ta meja in koliko se odločevalci zavedajo splošne dodane vrednosti, ki jo prinaša mladinsko delo predvsem z vidika preventivnosti.

Brez dvoma je del nalog nevladnih organizacij in s tem tudi mladinskega sektorja naslavljanje tudi vsakokratnih izzivov trenutne družbe. In po mojem mnenju to počnemo izjemno dobro. Ne škodi pa, če smo ob tem deležni malo večje podpore države in priznavanja. Morda tako ni nujno, da se vse organizacije preusmerijo na področje zaposlovanja mladih, temveč se prepozna vse že obstoječe programe, ki delajo z mladimi preventivno, na področju neformalnega izobraževanja in se nadaljnjo vlaga tudi v to, saj to deluje preventivno.

Ko tako pogledamo problem zaposlovanja mladih, smo mladi že večkrat prepoznali sektor, ki ima izjemen potencial za zaposlovanje mladih. In to je prav nevladni sektor. Trenutno je v Sloveniji delež zaposlenih v nevladnih organizacijah 0,79 %, evropsko povprečje pa je 5,42 %. Slovenija je s tem globoko pod evropskim povprečjem, kar se tiče razvoja nevladnega sektorja, in po mojem mnenju država še ni prepoznala vseh prednosti vlaganja v to področje.

Z vlaganjem v razvoj nevladnega/mladinskega sektorja bi lahko država in nevladne organizacije skupaj dosegle veliko več. Treba bo prepoznati, da ne gre za boj med dvema stranema, med vladno in nevladno, temveč bi moralo vse večkrat iti za sodelovanje. S tem se namreč ne le učinkoviteje naslavljajo izzivi, temveč se v primeru mladih prizadeva tudi za samo preventivo. S sodelovanjem v mladinskih organizacijah mladi namreč pridobivajo znanja in kompetence, ki so pomembne tudi na trgu dela, prav tako pa z zagovorništvom mladi predlagajo rešitve, ki resnično ustrezajo potrebam mladih, sami najbolj vedo, kaj in kako.

Ko se torej naslednjič govori, da na mladih svet stoji in se nam obljublja lepa prihodnost – poskrbimo raje, da bomo mladi vedeli, kje sploh stojimo in kje bi lahko sami vplivali tako na svojo sedanjost, hkrati pa vedeli, kam gremo, in si s tem začrtali prihodnost.


Tea Jarc je aktivistka v mladinskem sektorju, aktivistka Sindikata Mladi plus in zagovornica pravic mladih

Rubrika nastaja v sodelovanju s CNVOS – Centrom za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.

Tea Jarc, CNVOS
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
Ogroženi
# 30.12.2016 ob 20:56
Tea, mladi ste kar na enkrat, ko 10-15 let niste storili praktično ničesar, postali stari s problemi mladih. Nezaposleni ali prekarno zaposleni in hkrati v družbi strankarsko nastavljenih po državnih uradih, zaposlenih za stalno in pod dobrimi pogoji.

Potrebno si bo priznati: niso krivi politiki: krivi so tisti, katerim se krivica godi, pa so tiho.
Pričakovati, da bo vaše pravice ščitila AKMrak ali Cerar ali kdo drugi, je neumno: njihovi položaji jim ne omogočajo, da bi vam šli naproti brez, da jih kdo k temu pozove.

Skrajni čas je za vsesplošno stavko. Za izboljšanje pravic iz naslova dela predvsem, kar se tiče bodočnosti. Sicer boste vi, mladi, ki to več niste, ostali nekje vmes: med zamujeno generacijo bodočnosti, katerim bo to normalno in preteklo generacijo, ki jim je vseeno, saj imajo le še nekaj let do pokojnine. Vi, spoštovana Tea, nimate nič. Vsaj večina.

Tvoja izpostavljenost ti nalaga, da nisi tiho, da se za te pravice radikalno in brezkompromisno boriš. Ali pa je boljše, da si najdeš poštenega lušnega fanta in se umakneš. Boljše zate in za vse tiste, ki rabijo pomoč.
Pa upam, da boš vztrajala.

Srečno.
thetilko
# 30.12.2016 ob 22:36
Sem v tej skupini in sem ze rahlo navelican te nekonkretnosti. Predlogi kakor "vec sodelovanja" ipd. so rahlo brezpredmetni. Mladi bomo morali nastopati dosti manj splosno in dosti bols natancno.
vnk
# 30.12.2016 ob 15:05
Ko tako pogledamo problem zaposlovanja mladih, smo mladi že večkrat prepoznali sektor, ki ima izjemen potencial za zaposlovanje mladih. In to je prav nevladni sektor. Trenutno je v Sloveniji delež zaposlenih v nevladnih organizacijah 0,79 %, evropsko povprečje pa je 5,42 %. Slovenija je s tem globoko pod evropskim povprečjem, kar se tiče razvoja nevladnega sektorja, in po mojem mnenju država še ni prepoznala vseh prednosti vlaganja v to področje.

*facepalm* kaj... nevladni javni sektor?
fhs-jevc
# 04.01.2017 ob 05:48
jaz se opravičujem, vendar "mladi" že 10 let nimamo nobenih ciljev, vloge, potrebe po sodelovanju v politiki, v gospodarstvu, mladi že celo dekado sploh ne razmišljajo o problemih, če pa se to dogaja, je za 4stenami v družbi enega ali dveh prijateljev. Aktivizem, samoiniciativa, kakršn koli upor, gibanje pa je nekaj kar smo sami celo kritizirali v preteklih protestih itd. Jaz sem v tej skupini "mladih" in sem vedno bil politično ažuren itd, vendar ker poznam stanje moje generacije in še hujših mlajših generacij, se niti približno ne upam kritizirati naših politikov ali kogar drugega, ker dragi zombiji, sami smo si krivi. In kar se tiče trga dela, danes dobiti enega študenta ali mladga zaposlenega, ki bo znal narediti dva koraka desno, brez da mu to napišeš, narišeš in obrazložiš, ni ali pa je taka redkost, da bi ga rabil podnevi iskati z lučjo. Najprej mladi začnite se prilagajat sistemu, postanite aktivni, spoznajte vse + in -, potem pa bodite pametni in ga spreminjajte in kritizirajte. Do tedaj, pa prosim bodite tiho, ker glede vase zagnanosti in truda zame spadate pod kauč aktiviste. Lp
aktivist
# 30.12.2016 ob 21:28
Edina podpora, ki jo mladi dobimo od države je v samozaposlovanju.
mlamat
# 05.01.2017 ob 09:09
A to je vzela sliko s svojega oglasa na spletnih zmenkarijah?
Dnevnik nevladnika
link
Znebimo se fosilov
10
5. oktober 2017 ob 15:28 Verjetno ste že pozabili na nastop premierja Cerarja pred novinarji, v katerem je uporabil rekvizit z napisom "Slovenec sem, ne jamram, iščem rešitve".
Več novic ...
Kazalo