Kolumne
(9)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.2 od 11 glasov Ocenite to novico!
Matjaž Trošt
Matjaž Trošt Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Dan človekovih pravic

Kolumna dopisnika iz Bruslja
10. december 2016 ob 07:59
Matjaž Trošt, RTV Slovenija - MMC RTV SLO

Globalizacija, ki je marsikoga med nami v preteklih letih privedla do protiglobalizacijskih stališč, se je skozi zadnja vrata znova vrnila v politično razpravo.

V javno razpravo o tem, ali so odločitve za odprto trgovanje dobre ali slabe. Ali prinašajo uspeh. Ali ohranjajo službe. S tako agendo je nastopil Trump, brexitirji, nastopata Marine Le Pen, Geert Wilders. Vseeno je, ali je govorec na levici ali desnici, ograje in ovire so spet moderne.

Večinsko mnenje, tako se je zdelo, se je z globalizacijo sprijaznilo, marsikdo je povezan in s tem je manjši svet izkoristil tudi za lastne uspehe, ki so se pred leti zdeli nepojmljivi. A poražencev te globalizacije je preprosto veliko. Začne se že s pregovorom o sosedovi kravi.

Nekaj sto metrov od mojega trenutnega bivališča v Bruslju na ulici prebiva neki moški. Vidno neurejen, a obenem neviden. Spi tu in tam. Srečal sem ga že v sosednji občini, nedaleč od tu. Visok, robat. S sabo nosi dve ogromni plastificirani vreči. Svoje življenje. Navadno spi pred steklenimi fasadami podjetij, zavarovalnic, frizerskega salona ali na pokritih avtobusnih postajah. Te so sicer večinoma premajhne oziroma imajo prekratke klopi za ležanje. Vse manj je teh krajev, kjer lahko prespi. Tako rekoč kot gobe po dežju rastejo kamnite ovire, kocke, cvetlična korita, ki onemogočajo, da bi se ta človek preprosto ulegel tja, kjer je pred meseci še lahko ležal. Zdaj mu ostaja le še polica pred lokalno izpostavo zdravstvene zavarovalnice. Čakam, kakšne ovire si bodo omislili pri tej zavarovalnici, da ne bi bilo preveč opazno, da so tam z razlogom.

V Parizu kot v Bruslju, a verjetno še za kakšno stopnjo bolj obsežno. J'ai faim.* Sporočilo, ki ga lahko preberete na kartonih, ki jih s steklenimi pogledi kažejo številni brezdomci. Mati z dvema otrokoma. Beda. A to je nekaj … Težko to napišem, skorajda običajnega v velikih mestih, kjer v novih vozilih opažamo trenutne zmagovalce in kjer na tleh postaj podzemne železnice spregledamo poražence. "Šampanjec, kdor koli?"

Težko je čez palec oceniti, kaj je prineslo zadnjih nekaj let na področju neenakosti v Evropski uniji. Kot je razumeti raziskave, ki so jih opravljali, se socialna in dohodkovna neenakost povečujeta. Evropa morda postaja podobna na neki način Ameriki. Življenje je za tiste, ki nimajo, že tako kruto.

V teh okoliščinah in v obdobju, ko se besede, kot je postfaktično, uporabljajo za opis stanj, ki presegajo dejstva oziroma so dejstva za razpravo nepomembna, je morda povsem logična posledica, da vsaj delno vstopamo tudi v obdobje in okoliščine preslikave virtualnega v realno. Živimo tudi Facebook in Twitter. Če nisi objavil slike, se ni zgodilo. Tudi sam bom verjetno zjutraj, če tega še nisem storil, povezavo do tega besedila pripel na obe družbeni omrežji.

Poseben primer tovrstnega ravnanja, čeprav o njem nima smisla pretirano razpredati, je tudi včerajšnja odločitev nizozemskega sodišča v primeru "Manj Maročanov?", "Bomo uredili." Gre za sojenje Geertu Wildersu, ki je pred dobrima dvema letoma privržencem obljubljal, da bo poskrbel za to, da bo v državi manj Maročanov. Sodišče je včeraj sklenilo, da so njegove izjave presegle meje dopustnega, ga obsodilo, a ne tudi kaznovalo. Diskriminacija, žalitev, a ne tudi podpihovanje sovraštva. Kaj sploh je meja? Neka namišljena črta, ki jo definira izkustvo, ali realna črta, ki je zarisana v vseh in vsakem primeru enako? Prvo, vsekakor.

Se pravi, da ima Wilders v tej igri vse "lajfe" še nedotaknjene, sodni postopek je poskrbel za dodatno publiciteto in možnost večkrat poudariti, kaj vse je narobe z vlado, državo, ki ne želi slišati stališč, ki so blizu velikemu delu javnosti. Wilders se sklicuje na široko javno podporo, ki jo trenutno uživa. Ankete ga uvrščajo na politični vrh. Podobno kot pri Trumpu analitiki govorijo o tihem delu javnosti. Bilo naj bi družbeno nesprejemljivo izdajati se za volivca njegove svobodnjaške stranke, zaradi česar morda ankete ne kažejo dejanske podpore.

Prej omenjeno namišljeno črto zdaj v trenutnem političnem stanju sicer nategujejo in premikajo na vse pretege. Politiki (Združeno kraljestvo, Italija) si izmišljajo referendume, češ, poglejte me, čeprav ne morejo vplivati na to, kaj se bo zgodilo. Potem ko se zgodi tisto, za kar si niso prizadevali, za izid referenduma, ki so ga sami sklicali, brez težav najdejo krivca. Posploševanje ni lastnost, ki je vezana le na tiste, s katerimi se ne strinjamo. Prav tako ne svarila pred zlo usodo. Skrajna desnica, skrajna levica? Komunikacijske vojne se ne gredo le drugi. V EU-ju trenutno ni težava (zgolj) v tistih, ki postavljajo agendo, kar pripisujemo predvsem populizmu. Težava je (tudi) v tistih, ki je ne, pa bi jo morali z igranjem voditeljske vloge. Včeraj je nizozemski premier Mark Rutte Wildersu sporočil, da ne bo šel v španovijo z njegovo stranko, če Wilders ne prekliče tiste izjave o Maročanih. Rutte da tako vedeti, da z Wildersom pravzaprav ni čisto nič narobe.

Do Trumpa in brexita je v evropski politiki - na splošno rečeno - prevladoval pristop ignoriranja populizma. Marsikje je po krepitvi podpore sledila (vsaj delna) imitacija. Morda sledi integracija. Ah, prihodnost … Kdo ve.

*Lačen sem.

Matjaž Trošt, RTV Slovenija
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
delfino_
# 10.12.2016 ob 11:22
Ko so izvolili Savdsko Arabijo v OZN-ov odbor za človekove pravice, so svetovni politiki točno pokazali kaj si milsijo o človekovih pravicah...
presenečen
# 10.12.2016 ob 09:12
V svetu brezboštva, kjer elita taji resnico in kopiči moč v davčnih oazah bi se šli človekove pravice? To je le pravljica za lahko noč. Najlažje je krivdo prenesti na rajo in jim trositi pravljice o zbiranju zamaškov.
ErikD
# 10.12.2016 ob 10:26
Država s tako zakonodajo, kot jo imamo, je prva, ki krši človekove pravice.
presenečen
# 10.12.2016 ob 09:57
Evropejce nas zanima, zakaj so vam novinarjem EU birokrati prepovedali razkritje vseh imen iz davčnih oaz? *Pravičnosti. Razkrili in žrtvovali so majhne ribe ala boksar Zavec, ki si je prigaral z lastnimi rokami oz pestmi. Za rajo globalizacija in palica, za elito neofevdalizem in kajpak človekove pravice za katerim se lahko nasmejano fotografirajo in se gredo z dobrodelnimi dražbani smešne dobrotnike. Ah kamon.

*Lačen sem
sirus
# 10.12.2016 ob 09:56
Med poraženci globalizacije je tudi varnost v Evropi
vnk
# 10.12.2016 ob 10:06
Posledica, da je bila javna razprava o migracijah več let tabu in nekateri še vedno vztrajajo pri tem. Ljudje pač potem iščejo odgovore drugod kot pa pri ustaljenih politikih, ki se ne želijo prilagoditi, oziroma so tako navajani na svoj položaj, da jim je postal že samoumeven. V EU rabimo ekonomske reforme in verjetno tudi boleče in ne najbolj človeške ukrepe glede imigracij, azilnega sistema, islama in rasti priseljenega prebivalstva. Problem je, da se bo s tem rušil status quo in bo treba komu stopit na prste, tega si pa očitno nekateri politiki ne želijo in potem sprejemajo polovičarske ukrepe, ki ne dosežejo nič, ampak jim morda pridobijo ravno dovolj glasov za še en mandat. Wilders ni odgovor, bi se pa lahko iz tega vsaj naučili kaj so želje javnosti. Evropa pač ni Amerika in morda si pač ne želimo neke "multikulture", saj je EU že sama po sebi dovolj raznolika.
mlamat
# 12.12.2016 ob 11:25
Tisti ki misli da so brezdomci glavni predstavniki stranpoti globalizacije, bo pa doživel še velik šok.

Trošt me spominja na tistega tipičnega ameriškega salonskega novinarja, ki piše kolumne na osnovi pogovorov s taksisti, ker drugega stika z običajnimi ljudmi nima. Potem pa se čudi, od kot Trump.
luckyss
# 11.12.2016 ob 13:15
Mene zgolj zanima ali so človekove pravice nekega ekonomskega migranta, ki "pristane" v Sloveniji nad pravicami slovenskega reveža, ki kljub temu, da hodi v službo, ne more dostojno preživeti svoje družine..
To vprašanje naslavljam tudi na trenutno (verbalno) zelo aktivno varuhinjo človekovih pravic...
Ker vem, da malo pogledate po forumih, da vidite odziv na vaš blef..
tuintam
# 10.12.2016 ob 10:38
Pač, bo rekel ta poročevalec, tako da je...

Zato niti ne bom razpravljal o tem - kako najprej demokrat ali pa nepravi levičar (socialist) nek javni kapital podržavi, v bistvu nikoli javni (ko čisto drži tista predvolilna iz ZDA, da demokrat bo nekaj obljubil, vzel denar, obljubljenega pa ne izpolmnil, ker tistega, do katerega dolžnosti naj bi imel, že v usravi ignorira) in kako potem z občasnimi prevzemi oblasti nad tako ignorantskim upraviteljem preostala desnica (ki enako ne bo opredelila celote, kateri seveda še sploh ni ničesar dolžna) - nikoli še javni kapital, ampak državnega (upravitekjevega) s polnimi pooblastili, ki ji jih je zagotovila leva frakcija, olajšano privatiozira naprej...Za sodelovanje med sedanjo levo frakcijo desnice in desnico gre, ja, in oboji SKUPAJ so tisto kapitalistično levo opcijo, ki je od nekdaj zagovarjala interese in obstoj VSEH, dobesedno izniličili.

Naj pripopam le tekst, ki sem ga skup sklamfal za tisti drugi članek: Opozorila: "Človekove pravice za mnoge le mrtva črka na papirju", kjer se pa tudi ne dojame, da na papirju zaenkrat ničesar ŠE NI. Naš javni kapital NI lastniško-pravno javni (še ni NEKOGARŠNJI) in še ni lastnuiško-pravno ščiten tudi pred lastnim upraviteljem...

ZRN: "Javni kapital je zasebni kapital Davkoplačevalcev".

S tem kredom oni na nivoju ustave lastniško-pravno opredelijo pojem javni kapital, lastnika, način zaščite tega kapitala (ki postane enak kot za ves ostali zasebni kapital) in kapital pravno ločijo od upravitelja Države. Opredelijo tisto državo kot celoto, da se jo pravno loči od Države kot subjekta, ki upravlja, pa da celota SPLOH OBSTAJA.

Torej: oni ustavnopravno in skladno z varstvom človekovih pravic opredelijo družbo (državo kot celoto, davkoplačevalce). Mi pa ne. Mi pravno mešamo tistega, ki ne upravlja in upravitelja, ki upravlja z njegovim kapitalom. Upnika in dolžnika…

Upravitelj, katerega naloga bi bila celo čim prej priznati tistega, kateremu naj bi bil pogodbeno zavezan, svojega upnika seveda, pa tega ne stori. S tem, ko ustavnopravno ne opredelijo CELOTE (neupravitelj) in javnega kapitala tako, da ta še ne bi bil upraviteljev (državni, Država je pravni subjekt upravitelj, to ni celota oz. ne bi smeli tega mešati), so po mojem kršene človečanske pravice vseh, celote, in to v ustavi sami.

Vem da bi to lahko bilo trd oreh in da za popravek ustave sodišče za človečanske pravice ali podobne organizacije niti nimajo (dovolj) pooblastil… Del jih pa imajo, dovolj za predlog, da se kaj preveri in popravi. Naj pomislijo, v čem sedaj hočeš-nočeš pasivno sodelujejo.

Celoto je treba v ustavi opredeliti tako, da so ji VSI upravitelji zavezani (kot neupraviteljico in lastnico). To je tudi povsem skladno z vsako ekonomsko logiko, z varstvom človekovih pravic, kapitalizmom, liberalnostjo, pravičnostjo itd.
Matjaž Trošt
link
O nadzoru in elektriki
1
14. oktober 2017 ob 07:46 Pred Salzburgom v smeri proti Münchnu se navadno ustavim na katerem od postajališč in si ogledam časovnico poti prek avstrijsko-nemške meje.
Več novic ...
Kazalo