V EU je 12 milijonov kmetij, v Sloveniji jih je le  nekaj več kot 70 tisoč, od tega 50 tisoč kmetij tako ali drugače povezanih z govedorejo, mlekom  in mesom. Foto: BoBo
V EU je 12 milijonov kmetij, v Sloveniji jih je le nekaj več kot 70 tisoč, od tega 50 tisoč kmetij tako ali drugače povezanih z govedorejo, mlekom in mesom. Foto: BoBo

V EU-ju je 12 milijonov kmetij, v Sloveniji jih je le nekaj več kot 70 tisoč, od tega 50 tisoč kmetij tako ali drugače povezanih z govedorejo, mlekom in mesom, kar je del naravne danosti Slovenije in je globalno pa tudi lokalno precej butična proizvodnja, ki je izziv, a vendar že leta brez prave ideje.

Pred kratkim so me irski kmetje oziroma njihov minister za kmetijstvo - Irska je glede na naravne danosti, odstotek travinja primerljiva s Slovenijo - presenetil z jasno vizijo do leta 2020: "Mi bomo izvažali ekološko travo/beri mleko, pridelano na ekološki način." In to tudi že počnejo, in sicer celo na trge Indije in Kitajske.

Pred nekaj tedni sem bila v Piemontu, kjer je v mestu Bra tri dni potekal svetovni dogodek, ki ga organizira ambasador svetovne zaščite krajevne pridelave hrane in človek, ki se zavzema za dobro, zdravo in pravično hrano Carlo Petrini, sejem malih sirarjev z vsega sveta, Etiopije, Kenije, Norveške, Islandije, Švice, Francije, Italije. Predstavili so se tudi hrvaški sirarji z otoka Paga. To je bil enkraten dogodek butičnih lokalnih mlečnih izdelkov, ki vedno bolj prodirajo tudi na svetovni trg, a brez enega slovenskega proizvajalca sira.

O ekološki prireji mleka, odličnih sirov, albuminske skute .... male butične Slovenije ni slišati po svetu?

Osebno kupujem ekološko mleko, jogurt, smetano, sir iz Avstrije. Zakaj bi kupovala slovenske pridelke, če mi slovenski kmetje v prestolnici ne uspejo ponuditi ekološkega mleka s 50 tisoč kmetij, na drugi strani pa slišim, da tarnajo, koliko dobijo za liter konvencionalnega mleka.
Koliko od 50 tisoč mlečnih kmetij ustvarja dodano vrednost, imajo paleto odličnih sirov, skute, jogurta ... svoje proizvode tržijo na kmetiji tudi s turistično ponudbo, v bližnji trgovini, na tržnici, povezani so s prestižnimi gostinci, prirejajo kulinarične delavnice ... Kaj vse je mogoče narediti iz mleka, ki ga takega – surovega, pač ni mogoče več dobro prodati, kar je bilo jasno že kar nekaj časa, ampak vam "strici" tega niso povedali, samim pa se ni, ne vem zakaj, uspelo pozanimati.

V Evropski uniji je Slovenija zaščitila le nanoški sir - upam, da me boste popravili, da je še kakšen prišel na seznam zaščitenih pridelkov -, ki jih je s promocijo mogoče tržiti. Tudi v okviru mednarodnega Slow Fooda, ki ščiti pridelke, ki izginjajo, je mogoče najti le sir tolminec?
Da se bodo mlečne kvote odpravile, ni novica od včeraj, verjetno pa je res, da bi vas morali vaši voditelji na to pripraviti in vas ves čas spodbujati k novim idejam in rešitvam, lahko pa bi jih seveda imeli tudi sami.

Dragi kmetje, ozrite se okrog sebe, imate neverjetno naravno dediščino, vdihnite ji dodano vrednost, ki bo prehranila naslednje rodove in morda če bomo dovolj modri, tudi naš planet.