Kolumne
(3)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 17 glasov Ocenite to novico!
Peter Mlakar
Peter Mlakar. Foto: BoBo

Dodaj v

Država so funkcije ...

Kolumna Studia City
6. julij 2015 ob 21:46
Ljubljana - MMC RTV SLO

Pred kratkim smo imeli obletnico ustanovitve samostojne države Slovenije. Najbolj so je veseli tisti, ki imajo od sedmih milijard slabih kreditov kje po raznih bankah parkirane svoje deleže, ki so v resnici naš denar.

Pa tudi tisti, ki so dobili večdesetmilijonske kredite od NKBM-ja in jih niso vrnili. Niso vrnili banki, kateri je uboga raja v dokapitalizaciji podarila 850 milijonov, zdaj jih je dobila nazaj 250, 600 pa je izgubljenih zaradi nesposobnosti ali kriminalne dejavnosti raznih oseb. Pa se za zdaj nikomur od vpletenih v te lumparije še ni zgodilo nič.

Zgodi pa se ubogima, starima zakoncema s kriminalno nizko pokojnino, kjer je eden od njiju na smrt bolan, in ki jima grozi, da jima bodo vzeli še stanovanje, ker nista mogla vrniti nekaj evrov vrednega dolga. Za ta dva reveža naše države ni. In podobnih ljudi je v Sloveniji veliko.
Kajti kaj pa je država? Država so funkcije, katerih naloga je - če si pomagam s Platonom - da ideja Dobrega zaživi v empirični stvarnosti.

Ena izmed teh funkcij je, da duh enotnosti, povezanosti, ki prežema nacijo in živi v pravem državljanu, človeku, ki mu gre slabo, pomaga. To je patriotizem. Pri mnogo ljudeh pa je poudarjanje ljubezni do nacije in države samo slepilno sredstvo, da skozi moč, ki jim je bila dana, ker so na videz tako dobri skrbniki ljudstva, torej s pretvezo, da služijo narodu, uresničijo svoje egoistične interese, podredijo Druge za svoje bedne koristi. In to se dogaja tudi osebam, ki se imajo za kristjane. Veren pa je tisti, ki je dober, usmiljen, solidaren, on bo odrešen.

Peter Mlakar, Studio City
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
DrMatilda
# 08.07.2015 ob 04:27
Osamosvojitev je bila res čuden in docela neraziskan družbeni fenomen. Ni bila revolucija, ni bila vojna, verski skupnosti smo podarili kose ozemlja, na podlagi fevdalističnih zakonov, ki torej pri nas še vedno veljajo, kljub dejstvu, da naj bi jih že zdavnaj uničila socialistična revolucija, na mednarodnem sodišču pa čakamo na arbitražno resolucijo, s katero bo šele znano, če smo mi doma v spornem zalivu in ob celotni meji s sosednjo nekdanjo republiko, ali pač oni, ki sicer tam nikoli prej niso živeli, vendar smo jim že odstopili tudi polovico nuklearke in najbrž pri nas ni neobičajno, če jim podarimo še pol morja oziroma jim še pomagamo ugotoviti, da je v bistvu njihovo. Na te paradokse se je najbolje že na začetku razmišljanja navaditi, ker jih je v razumevanju smisla tega sicer nadvse tehničnega podviga, več kot si povprečen laik lahko zamisli. V tem konceptu je najbrž bistveno poudariti, da se taka neumnost nikakor ni mogla zgoditi naključno, prej bi orkan sestavil v zraku marcedes kot popularni stereotipi in klišeji današnjo Slovenijo.
Nekatera epistomološka dejstva so nam lahko v veliko pomoč pri razumevanju teh znanstvenih procesov, s separatizmom je začela vodilna Zveza komunistov, ki je usmerjala lokalno milico in občinske odrede družbene samozaščite, da so izganjali vse neslovesnske in nehrvaške pripadnike nekdanjih vojaško policijskih služb, ko so izbrisali dovolj nezaželjenih državljanov, pa so nekdanji komunisti znova prevzeli oblast. Niti sodelavcev in ovaduhov niso zamenjali, le nazive posameznih javnih služb, pa tudi razne titule in čine.
Upravljanje z družbenimi podjetji so prevzeli upravljalci družbenega premoženja, ki so menda dobro poznali svoj posel, čeprav se do danes zadolžujemo za skupno lastnino, ki je medtem postala njihova last. Tu pa se je pojavila pomembna novost, balkanske trge so zamenjali nemški in italijanski, kar je pravzaprav velik poslovni uspeh, ne pa tudi večji kot, če bi obdražli stare trge in osvojili še nove, ampak eno od dveh niti ni tako slabo. Ti strici skrbijo, da nam ni dolgčas in da ne bi počeli kakšnih neumnosti, če bi se trudili živeti kot pač komu ustreza in zmore, lahko bi sicer vsem zvišali plače in zmanjšali delovni čas, vendar ob enem skrbijo tudi za naše kolektivne moralne vrednote, če bi imeli ljudje denar, bi nas po njihovem zanimal samo še razvrat, kar je pravzaprav neumnost.
Nihče ne zna točno razložiti kam se je porabil izgubljeni denar, ker državni aparat zgleda ni zaznal nobenih pritož in ovadb, torej lahko samo ugibamo in sklepamo kaj bi lahko s temi milijardami naredili strici, ki so jih dobili zato, ker do denar takrat pač potrebovali. Kdo pravi, da ga niso zapravili za ljudi, za slovence, v tem primeru se gre vprašati kako točno so ga distribuirali, kakšne storitve in usluge so z njim plačevali, pa komu vse. Tudi to ni tako težko uganiti, niso vsi delavci v nekoč državnih podjetjih nesrečni, niti revni, očitno so imeli nekaj od tega oziroma so strici znali denar razdeltii tako, da vlada vzoren red in disciplina, ne glede na razsežnosti stanja, v katerem smo se čudežno zbudili.
Poglejmo si še en primer neslavnega uspeha, v javnost krožijo govorice, da je Slovenija prodajala orožje na balkanu in s tem netila plemenske vojne, pišejo se strokovne knjige, javno se izpostavljajo posamezniki, ki vidijo v teh koruptivnih poslih posvečen namen in so pravzaprav na svoje sporno postopanje celo ponosni, ni pa nikjer zaisanih nobenih zgodovinskih dejstev, da je Slovenija kdaj to res počela, pa zakaj in s kakšnimi cilji. Govori se lahko marsikaj, v zgodovinskih knjigah in uradnih poročilih piše pa lahko tudi nekaj povsem drugega, eno je resnica, drugo so uradna dejstva, ki pravijo, da tega ni. Če ni bilo prodaje orožja, potem tudi ni obstajala ustrezna arhaična ureditev, ki je to izvajala in zagotovo ne more obstajati bilanca, za posle, ki se niso nikoli mogli zgoditi. Zakaj ne bi isto veljalo še za naša podjetja, če je denar obstajal, se je porabil za potrebe odgovornih oseb, torej ni bil ukraden ampak so nam benevoletni oblastniki zaupali na lepe oči in delali tako rekoč zastonj, zdaj pa je pač napočil čas, ko lahko poravnamo svoj dolg do njih. Tako nekako, saj sem že povedal, da paradoksov ni mogoče razumeti, druge logike pa v realnem dogajanju ne vidim.
Avtorja sicer briljantnih kolumn bi še prosil, naj si gre ekrat ogledat te naše slavne deložacije, kako to zgleda v naravi. Ljudje ne dolgujejo niti tistih par fičnikov, le na svoje pravice in kapital čakajo, vendar se je državni aparat odločil, da bo najprej izterjal zase tisti drobiž, nato pa bomo vračali in plačevali odškodnine, ko bodo deložiranci izterjali od države kar jim je po nekih splošnih pravnih in moralnih pravilih zagotovo pripadalo. Pri nas so vsi javni uslužbenci pri svojem dlu popolnoma neodvisni, če so skorumpirani in lažejo, tako so se pač takrat odločili, verjetno so strokovno presodili tudi, da bodo po tem vrstnem redu lažje odgovarjali in sanirali posledice. Ne se sekirat, če ne razumete, ampak tako pač deluje družbeni red, pri nas so zadeve malce pomešane, ampak jabolko še vedno pade na tla, brez skrbi. Niti ne gre za kakšne patetične melodrame, neprilagojene občane meče pri nas na cesto policija, včasih jim pomaga tudi vojska, to so pravi spektakli, v katerih poleg sosedov, sodeluje na desetine javnih uslužbencev, njihovih sodelavcev in ovaduhov, to so zelo zahtevni in dragi postopki. Na cesto mečejo tudi veterane, iz domov, v katerih so bili rojeni, vojska pa potem prodaja stanovanja prvemu partnerju ki dvigne roko na sicer licitaciji, čeprav so bile deložacije upravičene zato, ker je vojska pač potrebovala določeno stanovanje. Mogoče se kdo sprašuje tudi, kam nosijo vse tiste stvari, ki so jih cele družine vlačile na kup celo življenje, to pokradejo pa sodni cigani, pardon, sodni izvršitelji, vzamejo kar jim je všeč, ostalo odpeljejo na deponijo ali razdelijo prijateljem, deložirancem pa izstavijo absurden račun, za stroške in ležarnino. To sicer še ni konec teh kalvarij in antigon, ampak za razumnega človeka je najbrž dovolj, da bo resno podvomil o svojih intelektualnih temeljih, iz katerih izhajajo tudi osebni etični postulati, zaradi katerih je človek včasih kritičen do stvari, tudi če zanje ni posebej poklican. Meni pomaga, če si domišljam, da država laže, ko si enkrat dopovem, da vem predvsem tisto, kar ni res, potem lažje razumem kaj pomeni, da nič ni nevzdržno in da je dno še razmeroma daleč.
Hud Hren
# 09.07.2015 ob 17:46
Oton Župančič: "Domovina je ena, nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt."

Za državo pa;

»L'etat, c'est moi« - »Država, to sem jaz.« je rekel Ludvik XIV sončni
Države ni več delil z vrhovnim sodiščem, plemiči ali protestanti
Dane si jo spet delijo. Državo namreč. Ti novi sončni.
Otoček
# 07.07.2015 ob 12:22
Obletnico samostojne drzave? Ha ha ha, prej delovne kolonije zahodnih imperialistov kot pa samostojne drzave. Ali kakor recejo nasi "bivsi" bratje... "nije zvaka za seljaka!"
Peter Mlakar
link
Realnost je okrutna
10
27. november 2017 ob 21:31 Del Slovencev živi dobro. Rast našega bruto proizvoda je v Evropski uniji med najvišjimi, obeta se javnofinančni presežek.
Več novic ...
Kolumne
link
Koliko je teh ur?
3
12. december 2017 ob 18:43 Ker ne priznavamo božične histerije pred božično histerijo, se vrnimo k realni politiki. Oziroma k običajnem življenju. In kaj je bolj realpolitičnega, kot pranje umazanega perila v tujini.
Več novic ...
Kazalo