Kolumne
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.0 od 23 glasov Ocenite to novico!
Grčija in Evropska unija
Grčija - kjer se že 2000 let in več vedno znova začenja in končuje Evropa. Foto: EPA
       Nikoli ne poskušajte videti Grčije, gospod, le v Homerju. To je najpametneje.       
 Chateaubriand
Theodoros Vryzakis: Bladoslov grške zastave ob izbruhu nacionalne vstaje proti Turkom 5. marca 1821
Grški upor proti Turkom je uspel šele s podporo velesil, ki pa so že od začetka razmišljale predvsem o tem, kako bi grški boj za neodvisnost izkoristile za pridobitev svojega vpliva na strateško pomembnem ozemlju ob morskih ožinah na prehodu iz Sredozemskega v Črno morje. Foto: Wikipedia
       Kadar potuje v Francijo ali Italijo, reče Grk, da gre v Evropo. Angleže, Nemce in druge Zahodnjake, ki po naključju običejo Grčijo ali tam živijo, imenuje Evropejci – v nasprotju z Grki. Zahodnjaki, kadar so v Grčiji, ravnajo enako. Oni so Evropejci, v vseh ozirih, Grki pa to niso … Grk je rasno in geografsko gledano Evropejec, ni pa Zahodnjak. … Je most med Vzhodom in Zahodom.       
 Neki britanski avtor na začetku 20. stoletja
Edward Dodwell: Pogled na grško pokrajino (1821)
Premožni angleški mladi izobraženci so želeli videti predvsem ostanke sijajne antične Grčije, realnost oziroma revščino na jugu Balkana pa bi najraje izbrisali iz dosega svojega pogleda. Foto: Wikipedia
       Intrige, spletkarjenje, skrivnosti, pogum in drzna dejanja . tisto, kar je bistvo vsake dobre romance, je duša sedanjega Balkana.       
 Američan A. D. Smith, ki se je leta 1907 pridružil makedonskim upornikom v boju proti Turkom
Bavarski princ Otto oziroma prvi grški kralj (1865)
Velesile so za prvega grškega kralja določile bavarskega princa. Bavarska je bila namreč dovolj majhna in dovolj neodvisna od posamezne velesile, da je imenovanje bavarskega princa bilo tudi nekakšno zagotovilo za to, da Grčija ne bo postala pretesna zaveznica katere koli od velikih sil in da bo delovala po njihovem nareku oziroma po določilih koncerta velesil, ki je po koncu napoleonskih vojn obvladoval mednarodnopolitično ravnotežje v Evropi. Foto: Wikipedia
       Beda tega kraja premaga celo bedo na Irskem. In to je močna beseda. Kraljeva palača je ogromna zgradba, polna štukatur, na dvorišču vidimo še šest hiš, tri osle, nobenih cest ni naokoli, pa tudi vodnjakov ne.       
 William Makepeace Thackeray
Eugene Delacroix: Pokol na Hiosu (1824)
Resnici na ljubo je vpletenost velesil v grški boj za neodvisnost preprečila 'neskončne' krvave boje in pokole, kakršen je bil tisti na Hiosu, ki ga je upodobil tudi Eugene Delacroix. Tudi zaradi krvavih masakrov med grško nacionalno revolucijo se je sloves Balkana kot polcivilizirane regije še utrdil. Foto: Wikipedia
VIDEO
Podobe Balkana v 19. stoletju

Dodaj v

Grčija – s posojilom 'kupljena' samostojnost in z nemškim kraljem naprej

Kolumna Polone Balantič
13. maj 2013 ob 10:16
Ljubljana - MMC RTV SLO

Na začetku je bilo veliko posojilo, pravzaprav več njih; pa velika revščina in infrastruktura v razsulu; pa vmešavanje velesil in njih boj za vpliv v deželi in njih sklicevanje na višje poslanstvo (beri: obsedenost z varovanjem izročila antične Grčije). Na začetku pa je bil tudi še kralj nemškega rodu. Vse to je začetek moderne Grčije.

Auftakt št. I.
"Prišla je iz Grčije in bila je lačna znanja. Študirala je kiparstvo na kolidžu Saint Martin's, kjer sem ujel njen pogled. Povedala mi je, da je njen oče premožen. Rekel sem: "Če je tako, rum in kokakolo zame." Rekla je: "V redu." In potem v 30 sekundah še: "Želim živeti kot običajni ljudje; želim početi tisto, kar počnejo običajni ljudje; želim spati z običajnimi ljudmi; želim spati z običajnimi ljudmi, kot si ti." Rekel sem: "Bom videl, kaj lahko storim.""

S sijajnim albumom Different Class so Pulp sredi devetdesetih vsaj približno ujeli linijo inteligentne družbenopolitične (avto)ironije, kot jo na primer Monty Python skoraj neprekosljivo predstavijo v skeču o štirih Yorkshircih (mimogrede, ta skeč je odličen epilog k branju Orwellove Poti v Wigan, ampak o tem bo več zapisanega na nekem drugem mestu). In poanto vsemu albumu priskrbi prav pesem Common People, iz katere je izpisan gornji navedek.

Vendar, zakaj Grki ... Leta 1995 se je zdelo, da ni razloga za dvom o poštenosti in o transparentnosti poslov 'očetov bodočih v Angliji šolanih umetnic'. Bilance javnih financ so vsaj na videz bile 'OK' in Grčija se je samozavestno približevala izpolnitvi meril za vključitev v evrsko območje. Odločilni so bili rezultati iz obdobja 1997-1999 in na prelomu tisočletij je Grčija prevzela evro. No, finančna revizija iz leta 2004, ki je ponovno vzela pod drobnogled državne finance pred letom 2000, je že pokazala 'napako'. Ključno merilo, to je tekoči proračunski primanjkljaj, je bilo, namesto prej prikazanih vrednosti, nižjih od 3 odstotke, na novo ocenjen na 3,38 odstotka, torej kot prevelik in zunaj vrednosti, dopustnih za članice evrskega območja. Torej očitno se je že začelo v minusu; in to v bistvu ne prvič.

Pa saj so Angleži, kot lahko beremo v odlični študiji o podobi Balkana v očeh 'Zahodnjakov' Imagining the Balkans bolgarske emigrantske zgodovinarke Marie Todorove, že v Shakespearovih časih besedo Grk imeli za običajno oznako za tatove, prevarante in lopove.

Auftakt št. II
Sedmega maja 1832 so tri velike sile, Rusija, Velika Britanija in Francija, podpisale protokol, s katerim so Grčijo razglasile za samostojno državo monarhične oblike, ki pa bo morala svoj obstoj oziroma svojo suverenost vnaprej 'odplačati' z nakazilom odškodnine Osmanskemu imperiju. Obenem so Grčiji tudi odobrile za 2,4 milijona funtov posojila. Pravzaprav je bilo to že drugo posojilo, ki naj bi mladi Grčiji zagotovilo vsaj nekakšen osnovni finančni temelj. Že nekaj tednov prej je bilo posojilo – tedaj 60 milijonov frankov – nakazano kot finance, s katerimi bo lahko novi kralj končal vojno z Otomani. Pa pravzaprav niti ne novi kralj, ampak precej bolj konzorcij odločevalcev v njegovem imenu. Bavarski princ Otto, ki so ga velesile določile kot za koncert velesil sprejemljivo izbiro za kralja mlade, revne, a strateško pomembne Grčije, je bil namreč tedaj še mladoleten.

Trditev, da je sodobna Grčija že 'startala' podprta s posojili zahodnih (in Rusije) velesil, je nekoliko nepopolna in premila. Posojila so prispela že, ko grška neodvisnost še niti ni bila izbojevana. Pravzaprav je bila izbojevana s pomočjo posojil in (seveda) tudi konkretne vojaške pomoči velikih držav, ki so se že dolgo ozirale k ozemljem bolnika na Bosporju in ki bi se, čeprav takrat sestavljene v koncert podpornic 'mladih Grkov', sicer bržkone same med seboj spopadle za skrajni jug Balkana.

Torej, ja, posojila so bila dana že vnaprej. Vendar sta bila ta prva obroka, strukturno gledano, zelo drugačna od prej omenjenih. Zagotovila ju je le Velika Britanija; natančneje, v letih 1824 in 1825 so ju kot podporo grškim upornikom, borcem proti Otomanom, skupaj spravili britanski zasebniki in zasebne britanske institucije. Zato je princetonski zgodovinar Carl Brown v knjigi International Politics and the Middle East tudi zapisal, da je londonsko vozlišče sveta financ City postal financer grške revolucije. Vse to pa seveda v nekoliko drugačno luč postavi (čeprav je sicer ne ovrže) zgodovinsko dejstvo, da je bila prav grška prva uspešna nacionalna revolucija na Balkanu. Ampak podprta in odobrena od velesil ...

"Iščem Grke, ampak predvsem tiste, ki so že mrtvi"
Namen tega besedila sicer nikakor ni pomenljivo opozarjanje na to, da je tako ali tako že prvo poglavje zgodovine moderne grške države tudi poglavje o grški obremenjenosti z dolgovi. Prav tako tudi moj namen nikakor ni moralistično opozarjanje na to, da zaradi svojih imperialističnih interesov velesile niso bile pripravljene niti dopustiti misli na to, da bi si Grki, četudi po izročilu razsvetljenske teorije o naravnih človekovih pravicah in po izročilu francoske revolucije sami izborili suverenost in z njo tudi samostojno upravljali.
Brez posredovanja velesil bi grški boj skoraj gotovo trajal še leta in leta. In zagotovo bi bila zgodovina 'bogatejša' še za nekaj popisov krvoločnih masakrov, kakršen je bil pokol na Hiosu, ki ga je nepozabno upodobil Eugene Delacroix; torej še za več pokolov, ki so podobno kot krvava obračunavanja balkanskih držav v drugi balkanski vojni slabo stoletje pozneje na Zahodu utrjevala mit o (v najboljšem primeru) napol civiliziranem Balkanu.

Ne, moj namen je najprej pokazati dvoumen odnos Zahoda do Grčije; zadrego Zahoda pravzaprav, ki je tudi zaradi nenehnega dvoma o svoji (znanstveni in nekoliko pozneje iz nje izpeljani industrijski) paradigmi razvoja iskal – če lahko nekoliko 'zlorabim' in pervertiram osnovni pomen te besede – prapočelo vse modrosti. In to tam, kjer na bi se epska zgodba o plemeniti evropski kulturi, znanosti in filozofiji (vedenja) začela; v Grčiji torej.

A kaj ko so 'morali' mladi izobraženci, ki so na vrhuncu filohelenizma, manije iskanja sledi zibelke evropske civilizacije na jugu Balkana tam od konca 18. stoletja naprej, domov pošiljati razočarana poročila, kot je bilo tisto Chateaubrianda, ki je na vprašanje, kaj da počne v Grčiji, odvrnil, da želi videti Grke, vendar tiste, ki so že mrtvi. Pretresen zaradi vsesplošne grobosti in nekultiviranosti pa je še dodal: "Nikoli ne poskušajte videti Grčije, gospod, le v Homerju. To je najpametneje." Podobno je leta 1796 pisal ameriški popotnik John Morritt: "Moj Bog! Če bi se svoboden antični Grk znašel na tem prizorišču, bi nemudoma – razen če je bila njegova usoda v posmrtnem življenju res trda – prosil za vrnitev v podzemlje." Nekaj desetletij pozneje pa je britanski pisatelj Thackeray po obisku kraljeve palače v Atenah zapisal: "Beda tega kraja premaga celo bedo na Irskem."

O bedi v Grčiji ne moreš pisati tako sproščeno kot o bedi na Irskem
Vendar pa je za vsemi temi ogorčenimi zapisi o deterioraciji Grkov in njihove kulture čutiti nekakšno zadrego. Angleški (angleški predvsem zato, ker je največ tovrstnih filohelenističnih popotniških zapisov podpisalo prav pero mladih angleških – pa tudi ameriških, ki so v tistem času v želji, dokazati svojo omiko, še posnemali navade angleške elite – intelektualcev na 'Grand Touru') popisi bede na Peloponezu na primer niso tako 'sproščeni' kot komentarji bede na Irskem. Grška beda je bila nekakšna slaba vest izobražene zahodne Evrope; videli so jo kot nekakšen opomin in tudi kot nekakšen neprijeten namig, da je morda celoten sistem njihove znanosti in kulture, pravzaprav civilizacije, ki je kot neko osnovno merilo kultiviranosti in osnovo evropske kulture postavil antično Grčijo, zgrešen.

Seveda je bilo grško ozemlje strateško še kako presneto zelo pomembno, a za Grčijo se je Zahod moral boriti tudi zato, ker se je tako boril za svoj ideal. Tudi ko so mladega Otta iz bavarske dinastije Wittlesbach postavili za grškega kralja, in sicer potem ko je ponudbo za prevzem trona prav zaradi ne preveč opogumljajočih poročil o razmerah v Grčiji odklonil Leopold iz družine Sachsen-Corbug und Gotha oziroma bodoči belgijski kralj, je pomembno vlogo igral strastni filohelenizem njegovega očeta. München je bil pač eno od središč raziskovanja antike, in to je vendar poleg dosti 'nevtralnega' (beri: nepomembnega) položaja 'male' Bavarske v evropski diplomatski konstelaciji, obvladovani od postnapoleonskega konservativnega koncerta velesil, bilo razumljeno kot zagotovilo za to, da mali Wittelsbach ne bo povsem 'brez občutka' za slavno grško dediščino upravljal na novo osvobojene Grčije.

In še danes se zdi, da je odnos Zahoda do Grčije patološki. Grčije ne moreš preprosto pleniti in 'vzgajati, ne da bi se zraven nenehno opravičeval in svojega početja razlagal kot reševanje civilizacije (Evrope, pač). Grčija je nekakšen neprijeten opomin na 'velikega očeta' evropske kulture, ki pa se je izrodil in propadel, a tega nihče zares noče priznati. Si ne upa. Kot da bi naša ideja, naše prepričanje o veličini Evrope zaradi njene starodavne zgodovine, ukoreninjene v antiki, ki seveda je ideološka, propadla skupaj z Grčijo. To na neki način lahko mučimo in celo morda nekoliko perverzno uživamo v tej preizkušnji tistega, kar konotira predzgodbo moderne Evrope, a pustiti propasti je vendar nočemo in se tega celo nekoliko bojimo.

Ne gre le za bankrot sicer v vseh merilih (geografskih in gospodarskih) majhne članice Evropske unije; ne gre le za možnost izgube ene izmed članic. Zdi se, da Grčija, četudi je vsem jasno, da tu ne moremo govoriti o kontinuiteti z antiko, vendar ostaja nekakšen naš simbol. Je kot oče, ki je zapil in zakockal našo dediščino, pa se mu nočemo povsem odreči. Morda celo drugačnim dokazom o njegove izključni in dokončni in neovrgljivi krivdi navkljub iščemo razloge za njegovo nečastno početje v z leti vedno bolj 'tečni' in gospodovalni materi, od katere je oče bežal v pijačo; morda celo v samih sebi, pa v njegovih službenih kolegih, pravzaprav v vsej družbeni strukturi in zaledju njegovega otroštva ... Oče, s katerim vendar ne moremo tako na hitro opraviti; ali pa – podobno – propadli sin, za katerega vendar skrbimo in skrbimo, mu dajemo nekaj hrane in vedno znova tudi pribitek za prvo pivo, drugo pivo ... in ga ne izženemo, čeprav bi ga morali. Pa tudi če vse to pomeni večno mučenje, izčrpavanje, izsiljevanje, negotovosti, žrtev ... a to je del človeške zgodovine. In psihe. Hoteti ubiti očeta, ki je odveč in moteč. A vendar ga ne hoteti ubiti ...

Epilog
Mogoče se lahko tu vrnemo na začetek in v nekoliko divji spekulaciji dodamo, da bi bil tok zgodovine vsaj nekoliko drugačen, če Angleži ne bi le v iskanju svojega intelektualnega in civilizacijskega odrešenja blodili po 'stari' Grčiji, ampak da bi Grkom izvozili nekaj svojega humorja, tudi takšnega, v katerem bi se, tisti, ki so morali 'zrasti na okruških starih piškotkov' (raised on a diet of broken biscuits), znali pošaliti na račun svojega (neobstoječega in ne zadosti artikuliranega) razrednega boja in iz tega narediti tudi izvozni artikel. Zato, če se – kot je bilo napovedano na začetku - vrnem na začetek, preprosto moram končati z nadaljevanjem zgodbe o običajnih ljudeh in okruških starega peciva; nekako tako: "V šoli smo se naučili preveč, da sedaj ne bi videli, da prihodnost, kot ste jo zastavili vi, res ni nekaj, kar bi lahko kogar koli navdušilo. /…/ Hočemo vaše domove, hočemo vaša življenja, hočemo stvari, katerih nam vi ne boste dovolili. Ne bomo uporabili pištol, ne bomo uporabili bomb, uporabili bomo edino stavr, katere imamo v večji količini kot vi – to so naši možgani." (Pulp/Mis-shapes)

Polona Balantič
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
MZ
# 13.05.2013 ob 11:22
Torej je Grčija že od same osamosvojitve dalje vezana na kredite, s katerimi so kratkoročno res omilili težave, dolgoročno pa pristali v začaranem krogu zadolževanja. Zveni znano?
rojen_slab
# 13.05.2013 ob 11:32
@BBS

Slovenija tudi praktično več nima industrije, torej boš mirno pristal, da nas pohlastajo 'sposobni' sosedi?
Jarik
# 13.05.2013 ob 11:40
@bbs

Torej smo tudi slovenci NESPOSOBEN NAROD in lahko pričakujemo da bomo plen bolj sposobnih sosedov.
(ne vem če je novinar takšna cvetka, kot si ti sam)
Acko1
# 13.05.2013 ob 12:25
Bavarski princ Otto, ki so ga velesile določile kot za koncert velesil
- podčrtana beseda dokazuje, da gre za prevod, in to precej butast, iz angleščine
concert je pač soglasje ali sporazum, ne pa koncert.
Draga Polonca, ti si plagiator
Jarik
# 13.05.2013 ob 12:21
Zuco, Zuco,... tudi mi smo enaki kot oni.
Mi pa smo v Jugi živeli na račun južnih narodov...
(to se sedaj lepo vidi, ko jih nimamo več)
takrat nam je šlo vse v redu,
pa smo mislili, da si lahko privoščimo več.
Eh, napaka.
Zdaj bomo pa trpeli,
ker smo bili tako samovšečni in veleumni.
divjejabolko
# 13.05.2013 ob 12:27
Podobno tudi Portugalska, tam so imeli v JS 14 in 15 plačo. Can you imagine that?

@ zuco: ne, ker še nisem videl ne 13., kaj šele 14. oz. 15. plače.
Če dobro premislim, že nekaj let redne plače sploh nisem videl, ker delam preko raznih pogodb in sem srečen, če se plačnik/naročnik drži 30 dnevnega plačilnega roka.
Jarik
# 13.05.2013 ob 11:56
epilog:

Ko se bodo sesule velesile
bo prišel mir tudi v majhne države,
med katere sodi tudi naša
podalpska deželica.

Do takrat, pa bomo s pomočjo notranjih veleumov
menjavali zunanje lastnike
in mislili, kako so srbi, grki in ostala balkanska raja
glupi, mi pa tako pametni (a nerazumljeni v Evropi).
el CARTEL
# 13.05.2013 ob 11:41
Pravzaprav je bila izbojevana s pomočjo posojil in (seveda) tudi konkretne vojaške pomoči velikih držav, ki so se že dolgo ozirale k ozemljem bolnika na Bosporju

torej so že pred skoraj 200 leti velike sile delovale popolnoma isto kot danes - bančna posojila in vojaška pomoč "upornikom"..

bbs @ a tako nesposobni kot so italijani, španci, portugalci, in v zadnje času vedno bolj nesposobni slovenci?
Whitetrasher
# 13.05.2013 ob 20:16
Ok.Grki so lenuhi.

Ampak zakaj gre tudi nam slabo??
Mi smo vendar oličenje marljivosti in reda.
izo
# 13.05.2013 ob 12:57
grki so v eu prilezli preko pponaverjenih bilanc, to je dejstvo

hrvaško je naslednja. ampak očitno tudi izkušnje ne pomagajo ali pa je evropi itak že vseeno, ker gre samo še dol. nemci prešaltajo na marko pa gremo še en krog.
master1987
# 13.05.2013 ob 12:56
Super članek!
zmagoslav
# 14.05.2013 ob 14:40
"bbs", čim preje k zdravniku, da ne bo prepozno!
malidelnicar
# 13.05.2013 ob 21:41
izo - bi me zanimalo kaj več o ponarejenih hrvaških bilancah pred njihovim vstopom v EU in o hrvaške makroekonomskem položaju? Njih vsaj turizem rešuje (ogromni prilivi v proračun vsako leto) - je pa res da industrijo imajo dosti bolj bedno kot mi, tu jih krepko šišamo.
bozo.miklavc
# 13.05.2013 ob 20:38
zakaj raje ne napišete da so Grki popolnoma NESPOSOBEN NAROD?

kdor nima razvite industrije, je pač plen bolj sposobnih sosedov v pogojih odprte ekonomije.

novinarji RTV SLO ste pa res cvetke...


Na območju Grčije si imel že večkot 2000 let nazaj razvito civilizacijo. In to brez industrije. Klima je bila podobna, zemlja rodovitna, tako kot danes... Banke in mednarodne špekulacije, zadolževanje po visokih obrestnih merah in denarno špekuliranje je "zafuralo" Grčijo, če se lahko tako izrazimo. In povprečen Grk je za to toliko kriv kot ti in jaz.
dude
# 13.05.2013 ob 18:35
V katerem jeziku je članek?
Pinočetov Gustl
# 13.05.2013 ob 16:26
Odlično! Najboljši komentar danes!

ni kaj dodati.
izo
# 13.05.2013 ob 12:55
grki so v eu prilezli preko pponaverjenih bilanc, to je dejstvo. ampak očitno je vsem pasala ta ignoranca, tudi aktualno vsakoletno par deste miljardno metanje denarja stran.
zaka ne bi rajš dali tistih 10 miljard k nam (bi šlo tudi skozi priprte prtse na očeh eu, če bi imeli ljudi, ki so sposobni malo bolj poglobljenega pogleda in ne jokanja) in bi lahko splavali, ker smi bili daleč najboljši kandidat od vseh teh zapufanih, da pridem nazaj na pozitivo 8če odmislimo naše samodestruktivne gene).
vse ostalo je larifari. grki bodo preživeli, ne se sekirat. tako ali drugače. ampak je lažje še malo dnar vlečt, odkler gre..
Jarik
# 13.05.2013 ob 15:47
Predlagam, da si video prispevka zapomnimo predvsem zadnje besede napovedovalke (iz oddaje 8. dan):
Balkan je napovedal našo sedanjo evropsko sedanjost:
- multikulturnost,
- zakulisne igre,
- negotovost,
- nenehen strah pred političnim kolapsom...
Poteze Balkana so postale poteze razvite Evrope, ki ga je nekoč zaničevala !!!
NDB
# 13.05.2013 ob 13:33
Grčijo je tujina vedno razvajala , predvsem na račun zgodovinskega strateško-političnega položaja. Ljubezni je konec prišla je Turčija .
Zmerjanje celotne neke nacije z lenuhi je pomilovanja vredno . Kar pa ne pomeni , da v Grčiji ni preračunljivih lenuhov .
rabbit
# 13.05.2013 ob 11:46
Prihajam iz Grcije; tam sem prezivel zadnji mesec dni in vsakodnevno sreceval maso grkov, ki mi je na nek nacin mnogokrat na dan poizkusila razloziti, da oni niso tisto kar se o njih govori, prikazovali so delovnost, mrljivost in... Za marsikaterega kadilca bi bila Grcija raj na zemlji, saj prepovedi kajenja prakticno ni; kadi se vsepovsod in vsepovprek (pa, da ne bi kdo poislil, da od dela...)
think tank
# 13.05.2013 ob 16:00
in kaj je tu novega? grki so le leni zdraharji, ki živijo na račun drugih. dvesto let jih "podpirajo" angleži in francozi le za to, da bi nagajali turkom. grki so totalno nesposobni. proizvodnja feta sira in pakiranje oliv sta najmočnejše orožje grškega gospodarstva. kakšen turizem, neki!? še avstrija ima več prihodkov od turizma kot grčija. pa primerjajte tistih 27 avstrijskih mini jezer in 15 000km grške obale in 3000 otokov, kar znese enih 20% celotnega grškega teritorija. njihov največji domet v eu, je že 20 letno bremzanje sosedov makedoncev ob vstopu v eu. slednjim ni mogel pomagati še gregor virant z nasveti za 106.000 eur.
komunist
# 13.05.2013 ob 15:24
Izvrstno! Še takšnih člankov!
zuco
# 13.05.2013 ob 12:07
Pač lenuhi na kubik. Seveda me bodo sedaj oh in sploh miroljubneži napadli. Ampak kdor je bil kdaj dol ve kako se tam počenja. Standard pa imajo na račun tujih posojil. Podobno tudi Portugalska, tam so imeli v JS 14 in 15 plačo. Can you imagine that?
U5K0
# 13.05.2013 ob 12:20
Še ena hruška iz FDVjevega drevesa

A nebi blo bolš tam parking zrihtat?
zuco
# 13.05.2013 ob 12:36
Zuco, Zuco,... tudi mi smo enaki kot oni.
Mi pa smo v Jugi živeli na račun južnih narodov...
(to se sedaj lepo vidi, ko jih nimamo več)
takrat nam je šlo vse v redu,
pa smo mislili, da si lahko privoščimo več.
Eh, napaka.
Zdaj bomo pa trpeli,
ker smo bili tako samovšečni in veleumni.


Tam so ljudje taki, pri nas pa je sistem tak ki ljudi sili v to da nič ne delajo. Pri nas največ sociale dobi tisti ki nič ne dela. Paradoks? ja še kako velik. Dokler bo na trgu povpraševanje po delovni sili me ne moreš prepričat da je pri nas kriza. Drugo vprašanje je če ni težava drugje. Najbrž v tem da so ljudje pokapirali, da je bolj nič delati ker več od države dobiš. Grki pa Španci pa si raje roke odrežejo da pokasirajo zavarovanje kot da bi delal. J
bbs
# 13.05.2013 ob 11:04
zakaj raje ne napišete da so Grki popolnoma NESPOSOBEN NAROD?

kdor nima razvite industrije, je pač plen bolj sposobnih sosedov v pogojih odprte ekonomije.

novinarji RTV SLO ste pa res cvetke...
Kolumne
link
Koliko je teh ur?
7
12. december 2017 ob 18:43 Ker ne priznavamo božične histerije pred božično histerijo, se vrnimo k realni politiki. Oziroma k običajnem življenju. In kaj je bolj realpolitičnega, kot pranje umazanega perila v tujini.
Več novic ...
Kazalo