Naj vas tudi ne zavede nekaj drugega: fantje, ki so nas pripeljali v krizo, so profesionalci. Prejšnji stavek ne pomeni, da zagovarjam amaterizem. Zagovarjam pa načelo, da je smiselno slediti hladni logiki, ne glede na to, od kod se prikaže. Če Grigori Perelman izreče, da je dva plus dva pet, je to bedarija, čeprav ima človek vse potrebne papirje. In obratno, če Boštjan Jurečič reče, da je dva plus dva štiri, to drži, čeprav Boštjan Jurečič nima referenc za tovrstno izrekanje. Pustimo zdaj tu ob strani napredno matematiko, ki se mogoče celo res ukvarja s tem, pod kakšnimi pogoji pa je dva plus dva vseeno lahko tudi pet.
Ampak nazaj k naši temi. Ob konceptu univerzalnega temeljnega dohodka se po navadi veliko naklada o pravičnosti. No, o pravičnosti se tako ali tako veliko naklada. Tako …neobvezno, ker je pač 'fensi' o tem nakladat. O pravičnosti moraš nakladati, sicer je morda nekaj narobe s tabo. Ampak pravičnost, pravica, je sublimno: tako kot ekonomisti ne vedo, kaj je vrednost (in filozofi, kaj je bit … glej kolumno z naslovom Jedro Problema), pravniki ne vedo, kaj je pravičnost.
Zato o pravičnosti nima smisla nakladati. Tudi moj koncept hibridne ekonomije nima s pravičnostjo nič. UTD je povezan s preživetjem, nujnostmi, saj naj zagotovi vsem brez izjem kruh vodo in ogrevanje. Deregulacija in ukinitev delovnega prava pa z vsem, kar je nad preživetjem: z željami, s tekmovalnostjo in dinamiko. Hibridna ekonomija torej vsakega od teh dveh elementov izčisti do kosti, ju izolira v lastni logiki in ju poveže. UTD je temelj, deregulacija in ukinitev delovnega prava je vse, kar je nad temeljem.
Seveda pomeni tak sistem v praksi popoln prevrat glede na vse znane vzorce. Povišati bi bilo treba davke. In zdaj so se nekaterim spet prižgale rdeče lučke … Ne tulit! UTD tako ali tako dobiš nazaj na TRR. UTD je mogoče videti tudi kot vračilo dohodnine.