Frank Cohen, britanski zbiratelj umetnin, Financial Times.

Jeff Koons je tako popularen, da so morali podaljšati delovni čas v newyorškem muzeju Whitney, kjer ima retrospektivo.

Zadnjič se je nekdo spotaknil ob teorijo vašega kolumnista o 'sodobni umetnosti'. Zmotilo ga je moje vlečenje vzporednic, konkretno mu ni bila všeč moja primerjava Andyja Warhola z Michaelom Jacksonom.

"Ampak saj Andy je umetnost, umetnostni sistem ga je absorbiral …," je protestiral.
"Hočeš torej reči, da Michael Jackson ni umetnost?"
V nadaljevanju sem mu predlagal, naj sam poišče natančnejšo vzporednico Jacksonu.
"Plakati, billboardi, jumbo plakati so vizualna vzporednica Michaelu Jacksonu," je rekel.
"Ne bo šlo. Jumbo plakati že imajo svojo zvočno vzporednico: radijske reklame."

Sicer so bili znani še kakšni drugi najstniki pred Britney Spears: kdo se še spomni Vanesse Paradis ali Jackson 5. Ampak Britney Spears je bila prva zares množično najstniška popzvezdnica. Album Baby One More Time je posnela pri osemnajstih in pokasirala milijone. Z naslednjim prav tako. Muzika? Pedo pop bomo rekli temu: vse tisto, kar sta počela Jackson in Madonna, je Spearsova prepeljala na ozadje svoje otroške sobe. Otroški pop, pop za otroke.

Jeff Koons je vzel vse tisto, kar sta počela pred njim Warhol in Lichtenstein, napihnil še dodatno, da se zdi eksplodirano, in prepeljal to ikonografijo na ozadje svoje otroške sobe. In pokasiral milijone. Pedo pop art bomo rekli napihnjenim kužkom, mucam, zajcem, ha!, še porcelanast Michael Jackson je vmes. Osebno so mi še najbolj všeč prozorne – glass – skulpture Koonsa in Ciccioline, s katero je bil Koons nekaj časa poročen.

Občasno je tudi kaj naslikal v maniri otroške slikanice (Popaj!). Prav tako je imela tudi Britney trenutek, ko se je spogledovala z "I Love Rock'n'roll."

Tudi tisti značilni časovni zamik imamo, ko glasbeniki z zamikom sledijo vizualcem: Koons je startal v sredini osemdesetih. Spearsova ob tisočletju.

Na Jutubi je nekaj posnetkov starejših in bogatih gospodov, ki se hvalijo, da imajo v svojih zbirkah toliko in toliko Warholov, Koonsov, Hirstov. Kaj mislite, bodo ti gospodje šli zvečer skakat na koncert Lady Gaga ali Britney Spears? Verjetno ne. Verjetno bodo šli v Carnegie Hall poslušat Beethovna ali morda Salonena. In bodo še naprej živeli v zablodi, da je ta art, ki ga imajo v svojih portfoljih, prav 'visoka' umetnost sodobnosti: "Hej, Whitney je resna institucija! Oni že vedo."

Kaj mislite, bo gospodom kdaj kliknilo? Enemu je morda že.