podal kardinalski biret 17 novim kardinalom. Prihajajo s petih celin. Pet jih je iz Evrope, štirje iz Severne Amerike, dva iz Južne Amerike, trije iz Afrike, dva iz Azije in eden iz Oceanije. Enajst držav ima tako prvič predstavnika v kardinalskem zboru.

S tremi konzistoriji je papež Frančišek temeljito spremenil kardinalski zbor. Že lani in letos oktobra je ob imenovanju novih kardinalov poudaril, da želi, da je v kardinalskem zboru univerzalnost Cerkev, in ne evropski centralizem.

Papež lahko po cerkvenem kanonu 351 svobodno izbere kardinale. Bti morajo le duhovniki. Z novim imenovanjem ima kardinalski zbor 120 kardinalov volivcev, 44 med njimi je imenoval papež Frančišek. Še leta 2013 je bila v kardinalskem zboru večina kardinalov, 52 odstotkov, iz Evrope. Zdaj jih je 44,6 odstotka. Po številu kardinalov je Evropa še vedno na prvem mestu. Toda kar 21 kardinalov, ki imajo volilno pravico, prihaja iz Latinske Amerike, iz Afrike 15, iz Azije 14. Trinajst kardinalov je iz Severne Amerike in štirje iz Oceanije.

Po tem lahko sklepamo, da papež Frančišek ne imenuje samodejno za kardinale škofov velikih svetovnih metropol, kot sta npr. Los Angeles in Filadelfija. Novi kardinali prihajajo tudi z obrobij velemest, kot so Ciudad de Mexico, Newark, Tlalnepantla de Baz. V Ameriki je imenoval za kardinala Josepha Williamsa Tobina, nadškofa v Indianapolisu, ki izreka dobrodošlico migrantom in beguncem. Veliko veselje je naredil papež tudi vernikom Tonge, Papue Nove Gvineje in Srednjeafriške republike. Prvič v zgodovini so dobili kardinala.

Seveda ima Frančišek pri imenovanju kardinalov jasna načela. Štirje od novih kardinalov so starejši od 80 let in pri konklavu nimajo več volilne pravice. Imenoval jih je zaradi posebnih zaslug pri duhovniškem delu ali krščanskem pričevanju. Tako je novi kardinal tudi albanski frančiškan Ernest Simoni. Na papeževem obisku v Tirani je leta 2014 ganil papeža s pričevanjem o svojem duhovniškem življenju med komunističnim preganjanjem. Bil je zaprt, mučen, dvakrat obsojen na smrt. Danes pa je kljub 88. letom še vedno živahen, opravlja svojo službo, obiskuje bolnike, spoveduje, mašuje. Po zadnjih podatkih organizacije za Pomoč Cerkvi je v svetu zaradi vere preganjanih 334 milijonov kristjanov. Albanski duhovnik je zgled mučeniškega pričevanja za zvestobo Kristusu.

Novi kardinali bodo jutri maševali s papežem Frančiškom na Trgu svetega Petra ob koncu izrednega svetega leta usmiljenja. Prisostvovali bodo tudi pri zaprtju svetih vrat bazilike svetega Petra, ki jih je letos po besedah Rina Fisichella, predsednika Papeškega sveta za novo evangelizacijo, prestopila več kot milijarda romarjev. Med njimi tudi mnogi iz Slovenije.

V apostolskem pismu, ki ga bo papež objavil v ponedeljek, z naslovom Usmiljen in reven, je poudarjeno, da se usmiljenje nadaljuje. To je bil za katoličane le trenutek, da se je Cerkev ustavila ob bistvu svojega poslanstva, usmiljenju, ki je srce evangelija in krščanskega pričevanja.