Kolumne

Poudarki

  • Koristi od tovrstne krepitve mehkih kompetenc nima ne država, ki ostane brez dajatev iz naslova delovnega razmerja, ne Janezek, ki se nekega dne zbudi pri svojih tridesetih pri starših in brez evra na tekočem računu
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 117 glasov Ocenite to novico!
Informativa
Realnost mladih:izobraževanje, dodatno izobraževanje, prostovoljstvo, zbiranje referenc in socialno mreženje kot pesek v oči pred neizogibno prihodnostjo in samozaposlitev za enega naročnika. Foto: BoBo
Najprej je bila težava pri mladih s srednješolsko izobrazbo, nato pri družboslovcih, ko je, spomnimo se, minister lastnoročno obiskoval osnovne šole in mlade prepričeval, naj se vendarle ne odločijo postati breme države in naj se ne vpisujejo na družboslovje. Ko so marginalizacijo začeli občutiti tudi diplomanti drugih smeri, so se pojavile dodatne kompetence, ko bodo marginalizirani tudi vrhunski harfisti z nazivom šahovskega velemojstra in doktoratom kemijske znanosti v žepu, bomo verjetno razmišljali o genski modifikaciji zarodkov.
Depra
Okrogle mize, namenjene predstavljanju sistemskih težav kot težave vsakega posameznika ne morejo predstavljati luči na koncu predora. Foto: Pixabay
Delodajalec je v očeh ponorele družbe, vsakdo, ki je pač pripravljen ponuditi reference ali pa celo sprejeti račun sveže samozaposlenega mladostnika. Zato seveda tudi ni razprav o tem, ali lahko delu, ki se plača manj kot minimalna plača, sploh še rečemo "ustvarjeno delovno mesto".
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Med prioritete ministrstva bi morala biti tudi krepitev represije nad kršitvami pravic delavcev. Foto: BoBo
       Najhuje pri vsem pa je, da je ta korist tudi za delodajalce zgolj kratkoročna, a se povprečen slovenski bilančni menedžer, čigar horizont menedžmenta sega zgolj do tekočega traku in fordizma, le redko zaveda tega, da reven delavec dopoldne pomeni revnega potrošnika popoldne, posledično pa manjše povpraševanje tudi po izdelkih lastnega podjetja.       

Dodaj v

Kdo bo obranil trg dela pred maminimi sinčki?

Po družboslovcih, mladih brez izkušenj, mladih brez referenc so težava postali tudi "mamini sinčki"
30. januar 2017 ob 06:34
Ljubljana - MMC RTV SLO

Konkurenci na trgu dela, gospodarski krizi, previsokim dajatvam državi, splošni gospodarski klimi, svetovnemu trgu in drugim pojavom, ki so dežurni krivci za marginalizacijo mladih v izkoriščevalske oziroma prekarne fleksibilne oblike dela, lahko prištejemo še osebnostne lastnosti mladih.

Vsaj tako lahko sklepamo iz naslova okrogle mize "Maminih sinčkov ne zaposlujemo!" kjer so nekateri predstavniki delodajalcev poudarjali pomen proaktivnosti in lastne odgovornosti za svojo zaposlitev in ki jo je v okviru letošnjega sejma Informativa organiziral Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov.

Naslov okrogle mize v želji po, kot pravijo v skladu, provokativnosti z namenom pritegnitve ciljne skupine, je zgovoren sam po sebi, kljub temu se nismo mogli upreti skušnjavi, da ne bi na sklad naslovili vprašanja o utemeljenosti take teze in raziskavah oziroma empiričnih podatkih, ki bi jo utemeljevale, posredno pa tudi o problemu diskriminacije. Posledice, če bi namesto "maminim sinčkom" to tezo namenili ženskam, priseljencem, otrokom priseljencev, gejem, vernim ali kaki drugi kategoriji, si lahko predstavljamo. A mladi tega privilegija nimajo. Mladim se lahko pripiše odgovornost za marginalizacijo in jim potem s položaja moči svetuje, kako se lastnoročno prebiti z obrobja.

Odgovori sklada na naša, parafrazirajmo sklad, provokativna vprašanja, četudi izdatni po obsegu, vsebinsko kažejo pričakovano odsotnost strokovne utemeljitve naslova, ki obtiči zgolj pri tržniški želji pritegniti pozornost in v tem mu uspešnosti ne moremo oporekati. Celotno korespondenco si lahko preberete na povezavah v okvirčku. Za trenutek se uprimo skušnjavi smešenja besedne zveze mamin sinček, katere prvin tudi iz štirih strani dolgega odgovora ni mogoče razbrati. Prezrimo pa tudi to, da po dostopnih podatkih v kategorijo "mamin sinček" zapadejo praktično vsi mlajši od 20 let, saj je teh zaposlenih, domnevno na račun izobraževanja, le za vzorec. Težave z razpravljanjem delodajalcev na okrogli mizi "Maminih sinčkov ne zaposlujemo!" so globlje.

Mladi morate ponuditi več, delodajalci pa ne
Razprav, kjer predstavniki delodajalcev, interesnih združenj ali kakšnih drugih domnevno relevantnih sogovornikov z udobnega položaja svetujejo mladostnikom, je bilo v zadnjih letih dovolj, da če bi se po vsaki zaposlil le enega mladostnika, bi njihovo brezposelnost vsako leto prepolavljali. Rezultat teh razprav pa vselej identičen: konkurečnost na trgu dela je preostra. Diploma in z njo pridobljeno znanje še zdaleč nista dovolj. Mlad človek mora ponuditi več. Še kako diplomo, znanje igranja harfe, unikatne ideje, socialno mreženje, polprofesionalno športno kariero in empatičen čut, ki ga seveda udejanja skozi prostovoljstvo. Smešno? Morda, a število staršev, ki na podlagi teh izhodišč svojim otrokom sistematično krade otroštvo na račun tečajev, krožkov, treningov in podobnega, ni zanemarljivo.

Norost se je skozi ideologijo čislanja "ustvarjalcev delovnih mest" v družbo prikradla po tiho, diskretno in počasi. Najprej je bila težava pri mladih s srednješolsko izobrazbo, nato pri družboslovcih, ko je, spomnimo se, minister lastnoročno obiskoval osnovne šole in mlade prepričeval, naj se vendarle ne odločijo postati breme države in naj se ne vpisujejo na družboslovje. Ko so marginalizacijo začeli občutiti tudi diplomanti drugih smeri, so se pojavile dodatne kompetence, ko bodo marginalizirani tudi vrhunski harfisti z nazivom šahovskega velemojstra in doktoratom kemijske znanosti v žepu, bomo verjetno razmišljali o genski modifikaciji zarodkov, saj empirični podatki ideologiji v vseh teh letih niso prišli do živega.

Žaganje veje, na kateri sedimo
Posledica zatiskanja oči pred dejanskimi sistemskimi težavami in njihovim eksponentnim naraščanjem se jasno izrisuje tako na demografskih podatkih izseljevanja in odločanja za naraščaj, kot tudi na s strahom pred negotovostjo podžgani popolni odsotnosti samozavedanja lastnih pravic v odnosu do delodajalca. Mladi so precej bolj delovno aktivni, kot kažejo podatki o zaposlitvi. A ne delajo za plačilo, temveč za reference oziroma, parafrazirajmo sklad, krepitev mehkih kompetenc. Tistega zadnjega jezička na tehtnici, ki bo Janezka odrešil bede mezdnega prosjačenja za reference od projekta do projekta, kjer si ne bo pokril niti stroškov prihoda na delo. Samo še nekaj projektov za izpopolnitev kompetenc, pa se bo nekaj "odprlo," leta pa neusmiljeno tečejo …

Koristi od tovrstne krepitve mehkih kompetenc nima ne država, ki ostane brez dajatev iz naslova delovnega razmerja, ne Janezek, ki se nekega dne zbudi v svojih tridesetih pri starših in brez evra na tekočem računu. Imajo pa korist delodajalci, ki se kopljejo v bazenu ponudbe izobraženih kompetentnih ljudi, katerih storitve lahko kupujejo tako rekoč zastonj, če le izrečejo čarobne stavke: "Reference" ali pa "Naslednje leto bomo pa RES zaposlovali."

Reven delavec pomeni revnega potrošnika
Zato nas seveda ne more presenetiti odgovor sklada, da se delodajalci teh okroglih miz radi udeležujejo. Kdo neki bi se odrekel uri samohvale pred občinstvom, ki te občuduje in na koncu še stoji v vrsti za nekaj besed z vami z željo po socialnem mreženju. Najhuje pri vsem pa je, da je ta korist tudi za delodajalce zgolj kratkoročna, a se povprečen slovenski bilančni menedžer, čigar horizont menedžmenta sega zgolj do tekočega traku in fordizma, le redko zaveda tega, da reven delavec dopoldne pomeni revnega potrošnika popoldne, posledično pa manjše povpraševanje tudi po izdelkih lastnega podjetja.

Seveda Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov ni neposredno odgovoren za marginalizacijo mladih, ki so se znašli na sprevrženem trgu dela, kjer je zaposlitev dejansko postala že glavna nagrada resničnostnega šova, a s postavljanjem delodajalcev na piedestal svetovalcev občutno ranjeni in pohabljeni mladini in s preziranjem dejstva, komu to stanje dejansko, ne pozabimo, zgolj kratkoročno, najbolj koristi, prispeva k družbi, kjer so tudi zaposleni in delovno aktivni ljudje pod pragom revščine.

Kaj pa pravice?
Če namreč preletimo odgovore sklada, naslove okroglih miz in projektov, ki se jih lotevajo, lahko hitro vidimo sporočilno rdečo nit, po kateri je vsak sam najbolj odgovoren za svoj (ne)uspeh na trgu dela. Celo še več. V pričevanjih o kakovostih programov delodajalec prostodušno prizna, da se je nad enim mladim udeležencem projekta tako navdušil, da ga je, takoj ko se je samozaposlil, takoj sprejel kot "rednega pogodbenega partnerja". Glede na to, koliko sredstev je sklad vložil v omenjeni projekt (glej odgovore), bi ob takem zapisu uslužbenci sklada morali takoj obiskati tole spletno stran. Tokrat smo jim to delo prihranili kar sami.

V miselnem vzorcu, kjer je "redno pogodbeno partnerstvo" uspeh, je razumljivo, da med projekti sklada ne bomo našli delavnic s področja izobraževanja o pravicah delavcev, z nasveti, kam po poceni pravno pomoč, če pride do potrebe po tožbi. Naslovi okroglih miz pa svoje provokativnosti ne razširijo tudi na morebitne "Regres: Pravica, in ne privilegij", "Spočit delavec dela bolje" ali pa "Za izkoriščevalskega naročnika se ne bom nikoli samozaposlil!". Delodajalec je v očeh ponorele družbe vsakdo, ki je pač pripravljen ponuditi reference ali pa celo sprejeti račun sveže samozaposlenega mladostnika. Zato seveda tudi ni razprav o tem, ali lahko delu, ki se plača manj kot minimalna plača, sploh še rečemo "ustvarjeno delovno mesto".

Kupci na trgu dela, kar pač delodajalci so, si tako tudi s pomočjo okroglih miz privilegiran in dolgoročno samouničujoč položaj samo še krepijo. Plača, dopust, regres in druge pravice delavcev so žal že obravnavane kot privilegij. Si predstavljate, da bi kot kupec lahko prišli v veleblagovnico in odnesli 20 izdelkov z obljubo trgovcu, da boste prišli nazaj in plačali tistega, ki vam bo najbolj ustrezal, druge pa zavrgli? Ali pa peka, ki bi pridelovalcu moke ponudil pogodbo, po kateri bi mu ta leto dni zastonj dobavljal moko, za naslednje leto pa bi se mogoče lahko dogovorila o odkupni ceni, če se bo trg na to dobro odzval? Noro. Nikakor. Kupci storitev na trgu dela take možnosti že dolgo uživajo.

Kupnina ni privilegij!
Zato je ključnega pomena, da se zavrže ideologija neukrotljivih razmer na trgu, ki je čudežno postal prekonkurečen za prekvalificirane delavce, saj vse ugotovitve tovrstnih okroglih miz do zdaj niso niti ustavile niti omilile marginalizacije mladih na trgu dela. Norost se bo ustavila, šele ko jo bodo dejansko prepoznali. Ko plača, regres in dopust ne bodo obravnavani kot privilegij, tako kot ni privilegij kupnina trgovcu za želen izdelek in ko bodo javne institucije, namesto da se hvalijo s tem, kako so mladostniku omogočile redno pogodbeno partnerstvo, ko se samozaposli in prevzame bremena dajatev nase, tako prikrito delovno razmerje takoj prijavili inšpektoratu za delo.

Šele ob takem miselnem preskoku bi dejansko lahko začeli mlade opremljati s potrebnimi mehkimi kompetencami, ki vključujejo predvsem ustrezno cenitev lastnega dela in ne nazadnje tudi državljansko dolžnost postavljanja po robu kršilcem pravic delavcev. Z drugimi besedami: prvo vprašanje mladih na takih okroglih mizah bi moralo biti: "Dragi gostje, ali so vsi, ki pri vas delajo v polnem ali polovičnem obsegu, tudi ustrezno zaposleni?" Ob morebitnem nikalnem odgovoru pa bi pametni telefon moral takoj preklopiti na tole stran.

Samoponiževanje namreč ni in ne more biti ne trda ne mehka kompetenca. Tudi če udeleženci okroglih miz menijo drugače. Imajo pač svoje kratkoročne razloge.

Luka Lukič, MMC
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
mlamat
# 30.01.2017 ob 07:39
Maminih sinčkov ne zaposlujejo, direktorjeve nečake pa!
DRegos
# 30.01.2017 ob 07:22
Namen tega članka je povedati, da se delodajalci nalašč sprenevedajo in ubijajo lasten kadrovski trg. Zelo lepo se vidi tudi v dejstvu, da imamo že tri leta gospodarsko rast, plače so pa ostale enake oz. so se skozi razna nategovanja še celo znižale. Vi ki omenjate j...javni zavod in imate samo to v mislih, pa prosim ne komentirajte. To je zgodba zase in ni primerno število primerov za referenco. Posledica tega članka bo tudi zelo dobra. Namreč v naslednjih urah se bo v tehle komentarjih pokazala slovenska hlapčevska mentaliteta, saj bo večina zagovarjala stališča delodajalcev, oz bo predlagala še dodatno zategovanje pasu. Še najbolj bo ko se bodo začeli oglašati razni sp-jevci oz. delodajalci, ki bodo začeli jamrati zaradi previsokih davkov in prispevkov(kar sicer sam menim da je res), medtem ko bodo otročke v vrtec odpeljali v novem X5 terencu.
windmaster
# 30.01.2017 ob 07:19
Se strinjam, diploma ni vse oziroma je zelo malo. Delodajalci pričakujejo da človek podjetju podari 24 ur dnevnega časa, se žrtvuje za firmo, dela zastonj in seveda firmi podari neko ogromno dodano vrednost.
Delodajalci pa ne vedo da se dobre kadre izobražuje vrsto let ij morajo biti le ti stalno zaposleni v podjetju ne pa prekarci. Če nič ne daš, nič ne dobiš!
mlamat
# 30.01.2017 ob 07:45
Jaz sem bil očitno tudi mamin sinček, ker me nobeden ni hotel niti na razgovr za delo povabiti. Čudno, v tujini so pa zadovoljni z mano.

Saj ta baby-boom generacija, ki se izživlja nad mladimi, bo tudi dobila vrnjeno karmo v obliki penzije, ki ne bo niti za toplo vodo.
džeko
# 30.01.2017 ob 07:10
Ma ja da ne .......
Evo na primer: javni zavod, pogodbeno cela žlahta od direktorja na seznamu za delo po pogodbi. Sin, snaha, strici, tete......
Bo kdo kaj ukrenil?? Seveda ne.....bog ne daj.
Stanovanja v najemu preko firme, noter cela žlahta, pa še prevozni stroški da te kap.
Javni zavod seveda.....Boš kaj rekel si pa prvi na cesti.
Banana država....
mihaf
# 30.01.2017 ob 07:28
samba: Veliko ljudi pri nas išće službo (ne dela) in prosi boga da je ne bi našli.

In kaj je narobe s službo? Služba je delo v delovnem razmerju. S službo pride minimalna socialna varnost in delavske pravice. Možnost plačanega dopusta, bolniške, delovna doba teče.

Zakaj se je rek "išči delo, ne službe" tako populariziral? Delo poteka pogosto brez delavskih pravic, pogosto tudi brez plačila. Potem se pa zgražate nad ljudmi, ki delajo, a so brez delovne dobe.
enix
# 30.01.2017 ob 07:41
v Slo je največ je takih primerov, ko je oče olastninil firmo, delavci plačujejo kupnino, mamini sinčki si pa v ta-iste delavce čevlje brišejo... ali pa prdeš na UE ali občino in vidiš da so vsi v sorodu in ko kateri odhaja v pension že iščejo naslednjika, ki še kao študira...
Karantanc+
# 30.01.2017 ob 07:21
Vi si pa upate. Stalno promovirate liberalizem, potem pa se sprašujete, kaj se je zgodilo z našo mladino.
el CARTEL
# 30.01.2017 ob 07:41
Najhuje pri vsem pa je, da je ta korist tudi za delodajalce zgolj kratkoročna, a se povprečen slovenski bilančni menedžer, čigar horizont menedžmenta sega zgolj do tekočega traku in fordizma, le redko zaveda tega, da reven delavec dopoldne pomeni revnega potrošnika popoldne, posledično pa manjše povpraševanje tudi po izdelkih lastnega podjetja.

točno to je tisto, kar delodajalcem manjka. redko kateri bi dal svojim zaposlenim denar, nato pa se sprašujejo, zakaj ni domače potrošnje take kot je v nemčiji.
in zakaj se ne kupuje slovensko.

pač ekonomija je na srečo živ organizem, kjer so vsi konci med seboj povezani.
TellingTheTruth
# 30.01.2017 ob 07:59
še kako leto, pa bodo delodajalci lahko "upravičeno" zahtevali, da bo imel zaposleni za minimalca potreben doktorat pa 10 let delovnih izkušenj.

in potem se čudijo zakaj se dogaja beg možganov. Kdor je pameten, in si to lahko privošči gre takoj ven iz te luknje. Da te nekdo trpa v mozag za minimalca, poleg tega pa da ima nadrejeni 2 stopnji šolanja manj kot ti, je možno samo pri nas in drugje na balkanu.

Zato pa smo kjer smo. Namesto da narod nori zaradi tega, nori zato ker bodo hrvatje dobil pravico do uveljavljanja imena Teran.

Še enkrat. Zato pa smo tam, kjer smo.
DRegos
# 30.01.2017 ob 08:18
Stanje na trgu dela je rezultat ponudbe in povpraševanja. Nekaterim ljudem so se plače dvignile, drugim pač ne. Ne razumem, ali bi radi uravnilko, kjer bi FDVjevec, ki dela v Macu dobil povišnico inžinirja, ki je razvil novi izdelek?

Kako naivno.. Potem mi povej, kako lahko ko greš na razgovor za kader, ki je zelo iskan in ga obenem zelo manjka, vsak delodajalec ponudi isto plačo? Če je pa to stvar ponudbe in povpraševanja. Ponudba in povpraševanje nimata veliko zveze. Gre za medsebojne dogovore oz uradno kartelne dogovore.
Katalonec
# 30.01.2017 ob 08:53
Tipičen oglas na zavodu za zaposlovanje: Komercialni referent: znanje jezikov: Slovenščlina, Angleščina, Nemščina plus še en dodatni tuji jezik. Plača: 900 Eur bruto. Delovne izkušnje 5 let.

Delodajalec zahteva pogoje, ker seveda hoče dobiti top kader, vendar sam delodajalec noče plačati tega top kadra. Bog ne daj da na razgovoru omeniš da imaš mlado družino, delodajalec takoj vidi joj: ta bo več na bolniški kot tukaj.

Vsi ki govorite tisti ki hoče delat, bo našel delo....ste ljudje ki glede na uro komentarjev ali ne delate ali imate tako fino službo, da lahko komentirate neumnosti na MMC.

Sam sem brez službe dva meseca v teh dvwh mesecih sem poslal 38 prošenj. Od teh 38 prošenj sem dobil 15 odgovorov. Od teh 15 odgovorov sem dobil dva razgovora. Sam si seveda želim delat in tudi imam široko polje zaposlitve vendar vseeno nisem še prišel do neke zaposlitve.

In tudi zaposlitev kinjo najdem bo taka da bo minimalc za 10-12 urni delovnik. Ker delodajlci in seceda nocejo placevati več kot država zahteva.
LordByron
# 30.01.2017 ob 08:12
Se precej strinjam z napisanim.

Beg možganov se dogaja tudi zato, ker se v tujini bolj zavedajo, da direktno iz faksa pač ne morejo dobiti izučenega delavca in da je vanj potrebno še nekaj časa vlagati, vmes pa se lahko dogajajo tudi napake. Verjetno bi tudi mladi bili pripravljeni poskusiti marsikaj in poprijeti za marsikatero delo, če bi imeli perspektivo in občutek, da se z njimi ravna pošteno in se bi jih cenilo.

Pri nas bi vsi delodajalci od novega delavca radi 100% angažiranost in strokovnost, pa tudi nekaj dni po nastopu v službo bi moral biti že povsem samostojen in prinašati neverjetne dobičke in rezultate podjetju.

Klestenje pravic in nižanje plač pač vodi v negativno spiralo, delavci so izmučeni in iztrošeni, iluzorno je od takšnih pričakovati, da bodo polno efektivni 40 in več let..
juk
# 30.01.2017 ob 09:15
Mamin sinko ni nekdo ki noče delati za drobtine ob visoki izobrazbi, mamin sinko je nekdo, ki noče delati sploh. Najbolj kar sam zamerim slovenskim menedžerjem je to, da tudi ko dobijo kvaliteten kader ga ne bodo plačali. In to ubija duha pri ljudeh.
xes
# 30.01.2017 ob 09:10
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov

No, počasi bom pa res verjel, da obstaja Agencija Republike Slovenije za analizo mlatenja prazne slame. ... koliko takšnih in podobnih neumnosti kot je Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov se futra iz mojih davkov??? Jim je pa treba priznat, da so res inovativni pri izmišljevanju nekih novih služb za birokrate.
pajcevina984
# 30.01.2017 ob 08:42
Tole o maminih sinčkih je pretirana trditev. Na misel mi je prišel tudi tako imenovani mama hotel. Mladi bi radi delali in se osamosvojili - kot družba jim dajmo pogoje. Služba je vsekakor osnova - z dohodki in ugodnimi posojili za mlade si lahko kupijo stanovanje, ustvarijo družino - vse ob pravem času, včasih smo rekli "najprej štalca, potem pa kravca".... Časi danes so se tudi v Sloveniji korenito spremenili, ali gre zdaj za boljše čase lahko presodi vsak sam, in koliko so danšanji časi naklonjeni mladim pa prav tako. Ne bodimo krivični do mladih, tudi mi smo bili nekoč mladi in časi 40 let in več nazaj so bili zagovo bolj naklonjeni mladim kot so denimo danes. Zato recimo bobu bob. Nalijmo si čistega vina in ne bodimo krivični do mladih.
proformance
# 30.01.2017 ob 08:15
Bravo mlamat. Točno tako je. Skozi svoje otroke sem dobil informacije za kar nekaj mladih, ki v Slo niso imeli šans dobiti službe, sedaj pa v tujini delajo za dvakrat višjo plačo od moje. Slovenija se je spustila na nivo opravljalca najnižjih del v tehnološki verigi (lakirnica na hočkem polju). To je zelo lepo napisal Ali Žerdin v sobotni prilogi 3 tedne nazaj. V tej stopnji dela izobraženi Slovenci pač nimajo kaj početi, zato grejo tam, kjer so v tehnološki verigi na višji stopnji. Naši gospodarstveniki in predvsem management pa niti malo ne razmišljajo, kako priti na višji tehnološki nivo, zato bo za mlade samo še slabše, ne glede, ali je len, mamin sinček, ali pa svetovni prvak v delavnosti.
hepimen
# 30.01.2017 ob 10:42
Trg dela naj raje zaposluje in plačuje glede na kompetence iskalca oziroma delavca, ne glede na to, ali je mamin sinček. Mislim, s čim vse se ne ubadate, samo da ni treba plačat delavca tako, kot je treba...

Kot nazadnje primer z Revozom, hud medijski marketing, nihče od nevemkolk brezposličarjev noče it delat na enega izmed 700 dobro plačanih novih delovnih mest v Revozu - potem pa teta iz zavoda pove, da bo plača okoli 700 neto, nočna izmena, iščejo pa mlajše ljudi s posebnimi ročnimi spretnostmi, verjetno bodo izpostavljeni zelo zdravim aerosolom, češnja na vrhu je pa, da sploh ne zaposluje Revoz, ampak agencija - čeprav teta z zavoda zatrdi, da med zaposlitvijo preko Revoza in zaposlitvijo preko agencije ni nobene razlike.

Torej, dobra plača v Sloveniji je 700 neto, povprečna pa jurja... A še komu vsa ta matematika ne gre v račun?
juk
# 30.01.2017 ob 09:00
Podjetje ki ne vlaga v svoje zaposlene bo slej kot prej propadlo. Multinacionalke vedo da mlad kader prinaša napredek, naši menedžerji se tega pa nočejo zavedati. Izobrazba je tukaj nepomembna, tudi družboslovec se lahko nauči 90% vseh del. Dolgoročno boš mel več od delavca ki si ga naučil sam, vendar še nismo na stopnji da se tega zavedamo. Mladini je pa zelo težko, spošujem vsakogar ki je uspešen od mladih. Trdo je polje dokazovanja.
forextrader20155
# 30.01.2017 ob 08:15
Medalja ima dve plati. Pa vendarle mladim danes res ni lahko...
vnk
# 30.01.2017 ob 07:39
Delodajalci niso več pripravljeni vlagati v lasten kader, oziroma redki, ki so v taki branži in vedo, da pač podobnih podjetij skorajda ni in so prisiljeni izobraziti lastne delavce za panogo. Nižja delovna mesta so itak preveč obdavčena, da bi lahko imeli neko karierno pot, recimo če bi hotel nekdo menjat branžo v kateri dela, zato so tam naseljeni študenti po 8 ur na dan.
mlamat
# 30.01.2017 ob 08:23
@DRegos

V Sloveniji se vsi delodajalci med sabo poznajo in veliko jih ima med sabo nezakonite "dogovore", da si ne kradejo delovne sile, podobno kot sta recimo imela Google in Apple v Silicijivi dolini. Še v ZDA so jih s težavo preganjali, kaj šele pri nas, ko nobeden državni sistem ne deluje...

Zato je govorjenje o "ponudbi in povpraševanju" na trgu delovne sile smešno.
luckyss
# 30.01.2017 ob 08:18
Včasih so sužnje na "trg dela" pripeljali v verigah..
Dandanes to ni več potrebno...
luckyss
# 30.01.2017 ob 07:35
Če malo pretiravam..
Delodajalci bodo prvi, ki bodo podprli "genski inženiring" na ljudeh..
Lahko bodo najeli bodoče mame in ji vsadili "primeren" zarodek, ki bo delaven, ubogljiv in nezahteven kar se tiče plačila..
Saj vendar sosednji podjetnik ne more imeti daljše jahte kot jaz ?!!
:D
uizzi
# 30.01.2017 ob 07:54
Čestitke avtorju.
alcatraz
# 30.01.2017 ob 09:32
Živimo v družbi novih vrednot:
ko postane pohlep vrednota in delo sramota!
el CARTEL
# 30.01.2017 ob 07:44
druga stvar pa je ta mit o "tehničnih poklicih".
ki so baje dobro plačani.

nato ko študent konča katerega od teh poklicev, niti zaposlitve ne dobi, če pa že, pa dela za 900€.

to samo pomeni, da ne primanjkuje tehničnega kadra. ker eč bi ga, bi se podjetaj tepla za diplomante (in njihova začetna plača bi bila veliko višja od povprečja).

tako pa slovenski delodajalci raje uvozijo romune in bolgare. da znižajo plače še izkušenim delavcem.
esspero
# 30.01.2017 ob 08:29
Pri nas je vrednotenje dela in znanje ter sposobnost na nizki ravni. Sploh mi ni jasno po katerih kriterijih zaposlujejo. Temu lahko rečemo le anarhija ali zaposlitvena džungla. Še enkrat naj omenim ( sem že tolikokrat) , zakaj pisati prošnje in moledovati za službo pri delodajalcih.Će želijo delavce naj jih oni prosijo , kandidat pa samo napiše prijavni list. To je tako kot bi si jaz od vas sposodil denar pa mi prosim napišite prošnjo. Vzel bom od onega ki mi ponudi največ.!
aanton
# 30.01.2017 ob 08:54
povprečno delo občinarja v manjši občini je 20 min........na splošno imamo v sloveniji med 30 do 50000 popolnoma neefektivnih ljudi, ki so sami sebi namen in imajo ta delovna mesta izključno zaradi mafijske politike levih in desnih....davek tega pa je razlika med brutto in netto prejemki, višji DDV, in nešteto dodatnih prispevkov na položnicah (npr. za vodo je vsaki dve leti neka nova taksa- beri nov lenuh na delovnem mestu...)...tudi v nekaterih podjetjih je svinjarija na kvadrat....govorim v tistih, ki so precej uspešna in imajo visoko dodano vrednost, celo 100 000 eur ali več na zaposlenega, izplačujejo pa minimalne plače......pri teh bi par vodstvenih postavil pred zid in.....potem še imamo seveda multikorupcijo na državni ravni (zdravstvo-farmacija) in dejstvo, da smo o tem svetovni prvaki. Etični kodeks imajo mnogi samo na papirju.
Joker
# 30.01.2017 ob 10:02
Največji problem so mamini sinčki med delodajalci.
ps11
# 30.01.2017 ob 09:43
To je res vse skupaj že noro postalo. Dejstvo je, da je večina teh kadrovnikov, ki se danes izmišljujejo vse možne norosti, v službo pred par leti prišla po smešnih pogojih - tega se je treba zavedat. Oni so pozabili, da so se v te službe prijavljali z nič ali malo (neuporabnih) izkušenj. Zdaj po par letih službovanja, se obnašajo kot bogovi. Naj jih spomnim, da ima vse in vsak omejen rok trajanja.

Pa tudi zelo priljubljen izraz "mamini sinčki" resno meji na rasizem. Ta izraz zajema samo moški spol, mlajše fante, ki naj bi bili neskončno razvajeni in nič znali (hoteli) delat. Ta izraz v celoti izključuje ženski spol, kot da so vsa dekleta nerazvajena, garaška in polna nadsposobnosti.

Če pa pogledamo Instagram profile raznih deklet, študentk...se pa človek resno vpraša, če ne bi bil bolj pravilen izraz očkove muze oz. poulično kar spoznoruše?
3010eur
# 30.01.2017 ob 09:40
Dobra (beri "normalna") zaposlitev = veze in poznanstva (to 99% velja za državno upravo), ali pa si strokovnjak 1.klase za neko področje katerega se živ krst ne bi dotaknil ... V tem primeru te cuzajo do daske za bedno plačo, seveda tak prej ali slej odide v tujino.

Problem zaposlitev se vleče že več kot 17 let, pa so politiki lepo mižali, gospodarsko okolje pustili tako kot je (ker se je že "privatiziralo", beri urejalo pogoje, da "naši" vse prevzamejo), potem pa se je računalo na EU. Kaj nas briga. Ljudje naj gredo v tujino "po izkušnje". Mojemu sinu ne bo treba, je zaposlen pri Telekomu, Petrolu, Mestni občini Ljubljana, sodišču itd itd .

Priden fant. Vozi bmw, in ima dekle, je hčerka direktorja državne firme ... Oba sta za Chegevaro in za socializem, kupujeta pa samo najprestižnejše znamke in verjameta, navijata za Slovenijo. Tudi darujeta v dobronamerne namene prek Facebooka in se zavedata, da sta zaposlena zato ker sta nadpovprečno inteligentna. In da službe niso problem.
7up
# 30.01.2017 ob 07:12
Kaj je namen tega članka? Kljub vsej dolžini ni povedal popolnoma nobene relevantne informacije. Neučinkovitost je precej večji problem, kakor pa naslov neke nepomenbne debate!
smallbudget
# 30.01.2017 ob 12:10
Glede na komentarje, jih je kar malo prebralo prispevek, kakor tudi zastavljena vprašanja in prejete odgovore tega "Javnega sklada".
Najbolj v oči bode podatek, da je ta javni sklad v zadnjih letih za svoje delovanje in organiziranje raznih akcij od osnovnih in srednjih šol kakor tudi fakultet, kjer so otroke, dijake, študente dajali v neke programe, porabili več kot 30 milijonov € davkoplačevalskega denarja. To je z mojega stališča ogromen denar, za neko delo ali dogajanje brez kakršnega koli merljivega rezultata na področju zaposlovanja mladih. Novinar je dobil le nekaj, oprostite izrazu, izjav na nivoju missic.
Po praktično desetletju dela/nedela tega sklada in izkoriščanja delodajalcev te situacije in ljudi (DA, IZKORIŠČANJA) je slika v Sloveniji zelo jasna.
Prekarnost je praktično na višku (da zaposlovanja v tujini sploh ne omenjam), mlad človek pa hvala bogu ni neumen, da se bo še naprej pustil izkoriščati. Se je to naučil od svojih kolegov, staršev, sorodnikov ... Zakaj bi še on šel skozi to traparijo.
In izjava, da se je na enih takih okroglih mizah eden od delodajalcev upal izjaviti, da bo takoj, ko bo fant (slušatelj) postal samozaposlen (odprl s.p.) z njim sklenil poslovno sodelovanje je pa višek perverzije. Ta sklad bi moral takoj takega človeka prijaviti inšpektoratu za delo. To je novinar tudi v svojem prispevku omenil in jim zelo porogljivo dal link na stran pristojnega inšpektorata.
Pa kaj se ti ljudje grejo tamle na tem javnem zavodu. Še razpisa za štipendije za deficitarne poklice niso mogle izpeljati tako kot treba.
Alorius
# 30.01.2017 ob 11:19
Delodajalci pač morajo razumet, da za MINIMALNO plačilo, pameten človek dela pač MINIMALNO :)
Katalena
# 30.01.2017 ob 09:38
Skoda besed za naso drzavo vsi bi morali delat za minimalca svinjarija...zato sem si poiskal delo v Avstriji. Tukaj je placilo kot mora bit...v sloveniji so preveliki apetiti....delavcu najmanj....hvala upam da jih gre cim vec delat v tujino....ker bodo lazje ziveli...Slovenija se utaplja.....skoda da imamo tako neocinkovite ljudi na polozajih....
dude
# 30.01.2017 ob 08:49
Drzava naj predvsem neha s propagando o vsezivljenskem izobrazevanju in podobna jajca. To ni njena vloga. Ce je kdo unicil trg delovne sile, je bila to ravno drzava, ko je v 90-ih promovirala generacijo, kjer bodo vsi imeli diplome.
somebody_87
# 30.01.2017 ob 10:55
"Veliko ljudi pri nas išće službo (ne dela) in prosi boga da je ne bi našli."

Da ti na kratko odgovorim za kaj mladi ne morejo do dela:
Prostih delovnih mest: 2003
Iskalcev zaposlitve (samo registriranih): 99615

Upam, da ti je kaj bolj jasno.
umilave1
# 30.01.2017 ob 10:43
Tej kolumni ni kaj dodat. Bolj življenjskega orisa današnjega stanja nekatere mladine ob vstopu na trg dela se ne da utemeljiti.
Bi pa dodal še en vidik: Imamo skupino mladih ljudi s recimo IV. ali morda celo V. izobrazbo ali pa zabluzijo faks. Ampak kar hitro najdejo redno delo, predvsem deficitarni poklici. Pač zaposlitev, recimo 700€ plače. Je malo, ampak prevozi, malica, pa regres in morda 13. plača. In to je to. Ti sicer ne bodo imeli toliko težav s prekarnostjo dela razen ponekod s siljenjem v s.p. delovno razmerje.

Druga skupina pa na moč res pridno študirajo, tudi vzporedni študij, magisterij. Doktorata ne štejem ker je plačljiv in drag. In imajo 2 diplomi v žepu, nekaj prakse, kaka referenca iz projektnega in recimo študentskega dela, ok. In sedaj 2 problema:
1. Mladi diplomanti včasih preveč pričakujejo od prve zaposlitve, da bodo kar na horuk štartali z delom, primerno izobrazbi in da bo prva plača recimo 1500€ neto, češ z diplomo mi pa ja toliko pripada. Hja, kaj pa poskusno delo, trainee programi kot tudi pri nas že prakticirajo nekateri delodajalci. Ali pa recimo, da v podjetju z jasno možnostjo prosperitete pač začneš z delom z potrebno izobrazbo 2 stopnji nižje od diplome. Pa sčasoma lahko rata nekaj.
2. So pa neživljenjski delodajalci, ki v oglase dajajo VI/2. stopnja izobrazbe, 8 let delovnih izkušenj, 3 tuje jezike, ne vem kakšne odgovornosti, napišejo stresno, zahtevno delo, pol si pa upajo napisat okvirna plača 1000€ bruto! Pa po možnosti delo 10ur na dan. Pa bit dosegljiv še celo soboto (čudno že, da si v nedeljo frej). To je pa temna plat. Tudi v Italiji, Španiji in celo v Nemčiji(uzakonjeno malo delo).
rooster
# 30.01.2017 ob 10:12
Službo dobi nečak/sin od kakšnega fikusa zaposlenega tam.

Ta nečak je sicer po svojih intelektualnih sposobnostih nekje na nivoju za delat dela z največ srednješolsko izobrazbo, ker pa v današnjih časih brez problema na kakšni ž-fakulteti kupiš diplomo, pa slednji sedi z njo v pisarni.

In tako sposoben mlad diplomant izvisi, družba pa izgublja. Zblojena politika "vsi na fakultete" bo imela dolgoročne posledice.
Celjan27
# 30.01.2017 ob 08:16
Sele ko odpres svoje podjetje - zacnes zares ziveti. Delas vec in bolje, pa seveda je zasluzek toliko vecji.

Ne razumem, zakaj bi delodajalcu JAZ omogocal lagodno zivljenje z mojimi zulji. Saj nisem nor:))
hpet
# 30.01.2017 ob 10:38
Nisem prebral članka v celoti, ker mi ga je že do polovice bilo težko brat. Lahko govorim samo na osnovi lastnih izkušenj, kot delodajalec v majhnem družinskem podjetju. Zaposleni imajo vsi enake bonitete kot jaz in primerno plačo v slovenskem povprečju, kjer je tudi moja plača. Ne morem pa mimo dejstva, da mladi danes ne znajo samostojno napisat niti 3 vrstičnega dopisa, da je njihova komunikacija na psu, znanje pa je očitno ostalo nekje med šolskimi klopmi. Ne vsi, žal ogromno. Tisti, ki so že med študijem kazali interest, so praviloma dober in zaželjen kader, hitro pa na dan pride manjko večine ostalih, ki so na študij šli ker enostavno srednja šola ne pomeni ničesar več. Včasih je študij nadeljevalo 10% mladih, danes 90%, kar je z naravo skregano dejstvo. Mnogi ne znajo niti računat odstotkov, pa so diplomirali na ekonomskih fakultetah. Če k temu prištejemo še slabe delovne navade mladih... Kriv je v osnovi šolski sistem in tudi starši, ki skupaj otroke vzgajajo v balonu - in ne delodajalci. Zato se mi naslov "mamini sinčki" ne zdi nič problematičen. Problem je seveda širok in postaja samo še kompleksnejši.
Matjaz
# 30.01.2017 ob 09:05
Ne bluzite, kako so ljudje krivi, ker nimajo zaposlitve. Tole je preprosto manipuliranje in zavajanje. Danes je popularen izraz ''Fake News.'' V trenutku lahko pogledamo na Zavod Za Zaposlovanje; 2004 prostih delovnih mest, 99.615 iskalcev zaposlitve. Nikoli ni bilo toliko prostih delovnih mest, kot je bilo brezposelnih. Je mit, ki ga kapitalizem uporablja za odvračanje pozornosti od resničnih težav sistema. No, revščina in ogromna brezposelnost ni ''težava,'' kapitalizma, je njegova ključna sestavina, kako se poceni produkti ustvarjajo.
Matjaz
# 30.01.2017 ob 08:34
Ta članek je surealističen. Kako je lahko Luka Lukič piše na javnem mediju je misterija, spada na portale kot je Breitbart News in ostale skrajno desne, ''alt-right'' portale. Po mnenju teh in Luke, so ljudje odgovorni zakaj kapitalizem ne deluje. ''Zato, ker so ljudje leni,..'' Trg dela, je beseda, ki se je zgodovinsko razvila iz trga sužnjev. Ni mnenje, je zgodovinsko dejstvo. Kot drugo, ljudje - velika večina je tista, ki je ustvarila in ustvarja prav vse, kar obstaja, ne kapitalisti. Delavci so tisti, ki ustvarjajo, kapitalisti so tisti, ki bogatijo na račun delavcev in ostalih oblik zniževanja stroškov. Iz tega nastane današnja (rekordna) stopnja neenakosti, o katerih bi dejansko morali govoriti in ne o lenih delavcih, ki delajo ''24/7'' za drobtine. Ni težava v premali proizvodji, kot trdi Luka, proizvodja je v rekordu, ljudje nimajo denarja, da bi lahko kupili produkte, ker so prisiljeni delati za drobiž. Samo na tak način, lahko ima peščica ljudi v lasti bogastvo (skoraj) vsega sveta, medtem ko se ostali borijo za preživetje.
callme
# 30.01.2017 ob 12:31
Lahko rečem, da je še vsak mladi zaposlen, ki je prišel v naš (ostarel) kolektiv, pokazal veliko mero sposobnosti, iznajdljivosti in fleksibilnosti. Seveda za določen čas ... Medtem dinozavri vlečejo svoje plače, ki so si jih prikofetkali v času debelih krav.
blef
# 30.01.2017 ob 10:35
Je pa dejstvo, da nekateri mislijo, da so naredili dovolj če so zjutraj vstali ob 7,00.
ps11
# 30.01.2017 ob 09:49
Bi pa še dodal ogorčenje nad odgovorom Zorana in Aleša z Javnega sklada: niti presledkov ne znata vstavljat. Že samo po tem sem močno prepričan, da je bilo mogoče med obiskovalci veliko sposobnejših "maminih sinčkov".
pedalski
# 30.01.2017 ob 09:18
Ne moreš kar tako odpret podjetja. Za to moraš imeti že nekaj denarja, da si lahko priskrbiš osnovna sredstva, pa za preživljanje, preden dobiš kaj dobička. Pa tudi ni nujno da boš uspel prodati tisto, čemur je namenjeno podjetje. Če ti ne gre ustvarjanje stvari, ki se tukaj prodajajo, nima smisla odpirat podjetja.
chef.m
# 30.01.2017 ob 09:14
Odličen članek. Morda je čas, da se kot družba zamislimo. Mislim da sama zaposlitev ne sme postati nagrada.
Novak
# 30.01.2017 ob 09:06
Sem mamin sinček, pa sem šel v tujino, ker za drobiž ne mislim delat. Vsak normalen človek vidi, kje se nahaja Slovenija zato ne mislim plačevat "davka" za zaostalost države.

Ni bilo lahko, mi je pa le uspelo. Pridem nazaj, ko bom v penzjonu! ;)
Luka Lukič
link
Ko nas razbiti stoli bolj skrbijo od poteptanega dostojanstva sočloveka
66
18. maj 2016 ob 07:23 Pretekli konec tedna ob slavju novega državnega prvaka v nogometu ni minil mirno.
Več novic ...
Kazalo