Papež Frančišek bo kot poglavar Rimskokatoliške cerkve letos prvič vodil velikonočna opravila. Foto: Reuters
Papež Frančišek bo kot poglavar Rimskokatoliške cerkve letos prvič vodil velikonočna opravila. Foto: Reuters
Romana Kocjančič
"Cerkev se ni zaman odločila, da na veliki petek ni maše, ampak čaščenje križa," piše Romana Kocjančič. Foto: MMC RTV SLO

Zakaj Bog dopušča trpljenje? Ali je trpljenje kazen za greh? Vprašanja, ki jih dobro poznamo, ko hudo zbolimo, izgubimo prijatelja, delovno mesto, ko ne vidimo več prihodnosti, ko smo neskončno sami.

Grški tragediji na to ni uspelo odgovoriti. Kaj pa Svetemu pismu, knjigi, ki se ne izogne trpljenju? Koliko zgodb, med njimi o pravičnem Jobu, ki je izgubil premoženje, družino in zbolel. Zakaj? Morda pa je v Stari zavezi le skrit odgovor na naše vprašanje.

V knjigi preroka Izaija beremo: "Ni imel podobe ne lepote, da bi ga hoteli videti. V resnici je nosil naše bolezni, naložil si je naše bolečine. Po njegovih ranah smo bili ozdravljeni." Zakaj je "Bog svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak imel večno življenje"? Zakaj je Bog dopustil veliki petek? Ko je Kristus v četrtek obhajal zadnjo večerjo in postavil zapoved ljubezni, je odšel z učenci v vrt Getsemani. V grozljivi osamljenosti, ob zlu tega sveta, v vedenju, kaj je pred njim, je trpel krvavi pot. Ali ni to naša dušna bolečina? Nato ga je Juda izdal. V Pilatovi sodni hiši so ga obsodili, kronali s trnjem, prebičali. Ali ni blizu vsakemu, ki telesno trpi? To je sprejel, umrl na križu, da bi nas odrešil. Ali ni po Kristusovem trpljenju dobilo naše trpljenje drugačen pomen? V svojem trpljenju nismo sami. Z nami je nekdo, ki ve, kako lahko duša in telo najbolj bolita. Tudi, ko smo sami sebi križ, zaradi protislovij.

Cerkev se ni zaman odločila, da na veliki petek ni maše, ampak čaščenje križa. Že 17 stoletij. Nastajale so ljudske pasijonske pobožnosti. Od 17. stoletja pa so postavljali 14 postaj križevega pota. Širil jih je sv. Leonard Portomavriški. V rimskem Koloseju, ki je prežet s krvjo mučencev, je uvedel tradicionalni križev pot. Letos ga bo vodil v molitvi za mir na Bližnjem vzhodu papež Frančišek. Ob premišljevanju Kristusovega trpljenja dobi tudi naše trpljenje poseben smisel. Viktor Frankl je preživel koncentracijsko taborišče le zaradi misli na ženo, ki mu je zaradi ljubezni dala zadnji smisel. Ali ni veliki petek dan, ko človeštvo lahko uvidi svoj smisel kljub trpljenju?

Papež Frančišek, ki je veliki četrtek obhajal v rimskem zaporu za mladoletne v Casal del Marmo, je dejal: "Nikoli ne pozabimo, da je resnično služenje, z ljubeznijo in nežnostjo sprejeti lačnega, žejnega, tujca, golega, bolnika in zapornika." Biti sočuten, da bo tudi drugi v trpljenju sočuten s teboj, ko ga boš poklical.