Slike razbitin in pretresenih svojcev žrtev zato pri mnogih vzbudijo strah in odpor do letenja. Letalske katastrofe z velikim številom žrtev namreč ustvarjajo vtis, da je letenje z letali zelo tvegano.

Dejstva pa kažejo popolnoma drugačno sliko. Letalski promet glede na število prepeljanih potnikov (letno več kot 5 milijard potnikov), kljub nesrečam, ki medijsko močno odmevajo, ostaja najvarnejši način potovanja! Lani je bilo število žrtev, 970, bistveno večje kot v nekaj predhodnih letih, vendar je to v primerjavi z vsemi prepeljanimi potniki izredno malo. Čeprav zlasti velike letalske nesreče vedno močno odmevajo v medijih, pa očitno ne vplivajo na rast letalskega prometa. Podatki kažejo, da je v zadnjih letih stopnja rasti približno 5-odstotna, najhitreje pa narašča na azijsko-tihomorskem območju, še posebej na Kitajskem, ki že vrsto let beleži visoke stopnje rasti BDP. Hitra rast letalskega prometa je tudi odlična priložnost za razvoj letalske industrije. Napovedi kažejo, da se bo zaradi gospodarske rasti v državah v razvoju, povpraševanje po novih letalih izredno povečala, tako, da bodo proizvajalci letal (največji so evropski Airbus, ameriški Boeing, kitajski Comac, brazilski Embraer, kanadski Bombardier in ruski Suhoj) v prihodnjih dveh desetletjih prodali kar 34.000 novih potniških in tovornih civilnih letal. Skupno naj bi bilo takrat v uporabi 40.000 letal.

K hitri rasti letalskega prometa pa ne prispeva le gospodarska rast (predvsem v državah v razvoju) temveč tudi pojav nizko cenovnih prevoznikov. Poslovni model, ki se je iz ZDA razširil na Evropo in nato tudi v nekatere druge dele sveta, je odprl povsem nove možnosti hitrih in varnih potovanj. Z nizkimi cenami vozovnic so nizkocenovni letalski prevozniki velike nacionalne družbe prisilili v prilagajanje in sicer so se te začele združevati in zmanjševati stroške delovanja. V Evropi je družbam kot so Ryanair, EasyJet, Wizz Air, … v svoje roke že uspelo dobiti približno 40-odstotkov trga. Ta delež bi se lahko v naslednjih letih povečal na približno 50-odstotkov trga, prevladovali pa naj bi leti na razdaljah do 1500 kilometrov.

In kje je tu mesto Slovenije? Naš glavni letalski prevoznik Adria Airways je že začel s preoblikovanjem in sicer se počasi pomika proti kategoriji t.i. hibridnih prevoznikov. To pomeni, da še naprej ostaja del t.i. mrežnih prevoznikov, hkrati pa je Adria začela zniževati cene vozovnic in optimizirati svoje poslovanje. V ta mozaik seveda sodi tudi Aerodrom Ljubljana, ki se je prav danes iz delniške družbe preoblikoval v družbo z omejeno odgovornostjo, saj je Aerodrom v celoti kupil nemški Fraport. Po mnenju direktorja Aerodroma Ljubljana Zmaga Skobirja, na Brniku ni pričakovati visokih stopenj rasti prometa, saj je slovenski trg omejen, gospodarstvo pa je tudi v stanju kakršnem je. V prihodnje želijo oblikovati manjša vozlišča tako v potniškem kot tovornem prometu in skupaj z Adrijo ohraniti Brnik kot križišče na poti iz Zahodnega Balkana v Zahodno Evropo.