Televizijski prenos tekem slovenskih klubov v Evropi je naša pravica, je vljuden povzetek ostrih komentarjev pod nogometnimi novicami zadnjih poletnih dni in tednov. Foto: BoBo
Televizijski prenos tekem slovenskih klubov v Evropi je naša pravica, je vljuden povzetek ostrih komentarjev pod nogometnimi novicami zadnjih poletnih dni in tednov. Foto: BoBo
Nik Omladič na tekmi Olimpija - Žilina
Celje, Domžale in Olimpija so izpadli na prvi oviri v Evropski ligi, pri čemer velika večina niti ne more presojati, kaj se je zalomilo Celjanom in Ljubljančanom, da so zapravili veliko prednost s prvih tekem. Foto: Aleš Fevžer
Maribor
Maribor v pogajanjih nastopa s položaja moči, saj se zaveda, da še zdaleč ni odvisen od nekaj tisoč televizijskih evrov. V zadnjih dveh letih so slovenski prvaki z igranjem v Evropi (obakrat so prišli do skupinskega dela Evropske lige) zaslužili tri milijone evrov. Foto: BoBo
Oliver Bogatinov in Stanley Aborah (Mura 05)
Upanje za ureditev razmer: lani je bilo v jesenskem delu Prve lige samo en televizijski prenos večnega derbija, ki ga je videlo 110 tisoč TV-gledalcev. Spomladi se je nato domače prvenstvo vrnilo na TV-zaslone s po dvema prenosoma na krog. Foto: Aleš Fevžer
3D kamere na finalu Eura 2012
Medtem ko se na najvišji evropski ravni ukvarjajo s prenosi v 3D-tehniki in velikimi tekmami za vse gledalce, v Sloveniji med nogometnimi tekmami visimo na internetu in poslušamo stari dobri radio. Foto: Reuters

Evropa, prosto po vodji športa na MMC-ju, predstavlja olimpijske igre za slovenske nogometne klube, a kljub temu smo od 8 tekem na TV-zaslonih v preteklih tednih videli le en sam samcat domači poraz Domžal.

Tekmo Maribora, najprepoznavnejšega in najuspešnejšega športnega kluba v Sloveniji, si je bilo mogoče ogledati le v spletnem klubskem prenosu z eno kamero brez ponovitev, dve veliki zapravljeni priložnosti za korak naprej Celja in Olimpije pa se v gibljivi sliki ni dalo videti.
Kako je to mogoče? Zakaj ni nogometnih prenosov? So televizije preškrte ali brez denarja? So klubi prelakomni in zahteve nerealne?
Pogled na TV-spored slovenskih televizij prejšnji četrtek, ko je igrala Olimpija: V Evropi smo doma, Vojna navijačic, Firma, Ace Ventura 3, Vojna za ... športni kanali Amazulu - Man City, kviz, Aston Vila - Man City (ponovitev) ... Ta četrtek? Rajši ne začnem naštevati.
Sodeč po našem portalu, je malo stvari, ki bi bile v poletnem juliju tako privlačne kot slovenski nogomet - ta predstavlja 8 od 20 najbolj branih športnih novic v preteklem mesecu, med njimi sta obe evropski tekmi tekmi Olimpije in Maribora. Zlasti zadnji je garant za zelo spodobne TV-ratinge, kar dokazuje tudi 8 tisoč in še več gledalcev spletnega prenosa.
Velik del odgovora se skriva v sami Sloveniji in njenem trgu, ki je MAJHEN. Na drugi strani gre za najbolj konkurenčen šport na svetu, kjer se temu primerno pretakajo tudi ustrezno veliki denarci.
Do "playoffa" oz. 4. predkroga TV-pravice tržijo sami klubi, in če klub za vsak odigrani krog prejme 130 tisoč (Evropska liga) oz. 140 tisoč (Liga prvakov) evrov, klubi pričakujejo tudi oprijemljivejši priliv od televizije in ne recimo pičlih 1.500 evrov za domačo tekmo, kot naj bi bilo ponujeno enemu izmed letošnjih "Evropejcev" ali celo nič (0) evrov kot se je lani glasila ponudba za tekmo Maribor - Željezničar.
Na drugi strani imajo televizije težavo, ker so nasprotniki slovenskih klubov "palčki" oz. klubi, za katere se v njihovih državah ravno ne tepejo za odkup prenosov. Veliko pove dejstvo, da je bil edini prenos gostujočih tekem slovenskih klubov Astra - Domžale v 20-milijonski Romuniji. S tem celotno breme drage produkcije pade na pleča slovenske televizije, ki se nato sreča z največjo težavo - kako iztržiti prenos na skoraj monopoliziranem oglaševalskem trgu, ki pa se zaradi večletne krize tudi opazno in vztrajno krči?
Oglaševalski trg za nameček obvladuje največja slovenska komercialna televizija, ki ni nikoli prenašala slovenskega klubskega nogometa, obenem pa je pred leti s kupovanjem pravic za velika prvenstva in prestižno Ligo prvakov sesula cenovna razmerja.
Pri obeh komercialnih športnih televizijah so jasni: televizija je podjetje, tako kot je klub podjetje, in ne more prenašati tekme z že vnaprej predvideno izgubo. RTV Slovenija? Denarja za dodatne prenose preprosto ni, zato letos na primer ni bilo že Toura, ki je glede na vložek, število predvajanih ur in gledanost eden najugodnejših televizijskih športnih dogodkov.

Koliko je zares vreden slovenski nogomet na televiziji? S spomladansko vrnitvijo Prve lige Telekom Slovenije na nacionalko in sponzorjevo televizijo je vsak klub prejel 50 tisoč evrov za pol sezone, v zameno pa sta v vsakem krogu predvajani dve od petih tekem. Vsaj toliko denarja si klubi obetajo tudi letos za celotno sezono, a pri tem ne bo več šlo za povsem enakovredno delitev pogače.

Če ostanemo pri uravnilovki: imamo 102 prenosa v sezoni in pol, ob pravični delitvi prenosov in denarja to znese okroglih 10 tisoč evrov na tekmo.

Koliko torej lahko slovenski klubi zahtevajo za evropske tekme? Uefin odgovor ponuja podobne številke. Maribor je zadnji dve leti igral v skupinskem delu Evropske lige in je iz televizijskega tržnega deleža prejel 110.798 evrov (predlani 27.969, lani 82.829), kar znese dobrih devet tisoč evrov na tekmo.

Skratka, vse se začne in konča pri denarju. Seveda pa je nenavadno, da medtem ko sodišče Evropske unije na eni strani razsodi, da so nogometne tekme svetovnega prvenstva in Eura dogodek širšega družbenega pomena in se morajo predvajati na vsem dosegljivih TV-kanalih, v Sloveniji ostajamo brez prenosov evropskih tekem domačih klubov.

Da gre za zelo perečo temo, dokazuje dejstvo, da se je po objavi kolumne oglasil NK Maribor, ki zanika navedbe v kolumni. "Če bi nam šlo za zaslužek in nastop v “pogajanjih” s položaja moči, kot se nam zavajajujoče pripisuje, bi mirno spremljali dogajanje. Pa nismo. Ker nam je mar za naše navijače, ki niso mogli na stadion. In smo z lastno klubsko kamero izpeljali prenos na spletni strani," so zapisali pri mariborskem klubu.