Peter Mlakar. Foto: BoBo
Peter Mlakar. Foto: BoBo

Čeprav za to, kar svet presega, nimamo otipljivih dokazov, pa vendar otipljivost ni edini kriterij resnice, posebej če je to vsakdanja predmetnost, ki je prej ali slej ni več. Vendar so ta sredstva naše telesnosti za večino ljudi glavni dejavnik sreče, še posebej, hecno!, če so podžigana z nenasitnim grmadenjem kapitala v lasti peščice posameznikov ali skupin s tega planeta. Dandanes se je torej mesto uživanja preneslo na mrtve fizične dobrine, zato je v tej postavitvi Presežno, kar gre čez slo po materialnem bogastvu, ki je končno.

Slo, ob katere rezultatih nikoli ne moreš reči "to je to!", ker so za višji užitek preslabotni, malikovanje tega bogastva pa v pomenu svetovne ekonomije lahko uniči svet. Kar presega našo eksistenco so zato ugodja, sestavljena iz nerazpadljivega gostega endorfina, temelječa na koncu konca, ne pa na laži praznih vrednosti. Prvo je ljubezen do umnih dejavnosti, ki so že same po sebi dimenzija neskončnosti.

Drugo je v ustvarjanju družbene koristnosti. To presega smrtno eksistenco tako, da smo živi v občestvu. Tretje pa je ljubezensko-seksualni trans, kjer je minljivost telesnega, ki jo predstavlja materialna predmetnost, premagana v zanosu čutnega, ki naznanja absolutnost. Ker je ta trans sam sebi namen, ki ga v materialni predmetnosti ni. Gospe in gospodje, zajemite to poleti z veliko žlico.