Romana Kocjančič Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Romana Kocjančič Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Tudi za nas je čas božiča vedno poln svetlobe. Mesta so v siju lučk. V naših stanovanjih se naseli neka izredna toplina, ko prižgemo svečo, okrasimo božično drevo in si postavimo jaslice. Take, čisto svoje, naše. V njih pa postavimo Boga. Bog nam ni znal drugače pokazati, kako nam je blizu. Ni znal drugače povedati, da želi deliti naše življenje z nami. Postal je človek, majhen, nemočen otrok. Pred otrokom odvržemo maske, orožja obrambe, ne bojimo se ga. Bog se je učlovečil, da bi se tudi mi učlovečili, sprejeli svojo človeškost in se pokazali v neokrnjeni lepoti.

Noč je postala sveta, ker se je razodel Bog prek preprostega dekleta na obrobju Betlehema. Dotaknil se nas je s svojo majhnostjo, od rojstva v votlini za živali, do čudežev, ozdravljenj in smrti na križu. Za svoj začetek si je izbral Marijo in Jožefa, preprosta človeka iz Nazareta. Tam je tudi odraščal, v družini. "V družini se tudi mi, četudi v težkih razmerah, naučimo zaupanja, iskrenosti, zvestobe, spoštovanja in sodelovanja. V družini se osvobajamo brezbrižnosti, zaradi katere so mnogi osamljeni in zapuščeni," pravi papež Frančišek.

Ko je 5. januarja 1964 Nazaret obiskal papež Pavel VI., je dejal, da je Nazaret šola skupnosti. Pove nam, kaj je družina, kako je nedotakljiva, sveta in lepa. Zato bo papež Frančišek zbral v nedeljo na praznik Svete družine v Rimu družine z vsega sveta. Rad bi, da na novo odkrijemo družinsko skupnost, kaj nas v njej povezuje, kaj nam prinaša mir, zakaj so nam družinski odnosi sveti.

Tudi domovina je naša družina. Jutri se bomo spomnili dneva svobode. 25 let je minilo od izida plebiscita, ko je slovenska skupščina začela postavljati temelje slovenski samostojnosti in enotnosti. Ali danes, po dveh desetletjih, še gorimo za svobodo in enotnost prelepe Slovenije, ki se ji marsikateri tujec ne more načuditi? Domovina je družina, prijeten in varen dom, le če ji pripadamo. Domovino ljubimo, če drug drugega spoštujemo. Predvsem, pričakujemo to najprej od naših voditeljev. Kaj pa mi?

Da bo v novem letu blagoslov nad nami in da bomo srečevali blagoslovljene ljudi miru, blagoslovimo na silvestrovo in na predvečer praznika Gospodovega razglašenja svoje domove. To smo morda storili že na sveti večer. Po slovanskem običaju jih blagoslovimo trikrat. S kadilom izženimo spore in prezrte rane. Po vaših rokah naj zato prihaja blagoslov nad vaše družine, prijatelje in vse, ki so vam blizu, da boste v novem letu srečevali ljudi miru! Pa srečno v novo leto na novo! Konec leta je novo rojstvo, nov začetek! Tudi, da začnete upati na novo.