Kolumne
()
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 11 glasov Ocenite to novico!
Helena Milinković
Sirija po treh letih vojne, v katero so se vmešali prav vsi, izginja. Toda ne krvavi več samo Sirija, krvava državljanska vojna duši porušeni Irak, znova se maje tudi krhki Libanon.

Dodaj v

Peklenski trikotnik

Kolumna Helene Milinković
15. januar 2014 ob 21:27,
zadnji poseg: 15. januar 2014 ob 21:48
Ljubljana - MMC RTV SLO

Sirija po treh letih vojne, v katero so se vmešali prav vsi, izginja.

Toda ne krvavi več samo Sirija, krvava državljanska vojna duši porušeni Irak, znova se maje tudi krhki Libanon. Da gre v teh treh državah za isto vojno, je prepričan največji poznavalec Bližnjega vzhoda Robert Fisk, ki v Bejrutu živi že od leta 1976. Med 22. in 24. januarjem bodo tako imenovane Prijateljice Sirije v Švici risale novo podobo Sirije. A najverjetneje konferenca 22 milijonom Sircem ne bo prinesla konkretnih rešitev, vprašanje je, kdo bo sploh sedel za skupno mizo.

Zahodu za sirske civiliste ni mar
Kot ob začetku revolucije v Libiji je bil tudi v Siriji prvi odziv mednarodne skupnosti vojaški. Tako je sirsko ozemlje preplavljeno z orožjem in borci z vsega sveta. Civilisti so ujetniki teroristov, režima, opozicijskih sil, tujih interesov. Celo hrana je postala orožje za iztrebljanje manjšin. Humanitarna kriza ob več kot 125 tisoč mrtvih in devetih milijonih beguncev postaja ena najhujših našega časa. Robert Fisk ob tem pravi, da so Sirce izdali vsi. In to nič novega, temu smo bili priča v naši soseščini med balkansko vojno v 90. letih prejšnjega stoletja. Fisk, ki je spremljal vojno v nekdanji Jugoslaviji, zato meni: "Če pogledate evropski odziv na vojno v Bosni ter neizmerno trpljenje Evropejcev in vojne zločine, ki so jih zagrešili Evropejci, ni nobeno presenečenje, da smo za Sirce, z izjemo nekaj medicinske pomoči in skrivnih pošiljk orožja, storili še manj. Mislim, da je Zahodu precej vseeno za druge ljudi."

Destabilizacija Libanona
Libanon in Sirija sta bila do libanonske neodvisnosti leta 1943 ena in ista država, zato ni presenečenje, da je že vsak četrti prebivalec Libanona zdaj sirski begunec. Libanon je po 15-letni državljanski vojni, ki se je končala leta 1990, in vojni z Izraelom 2006 najkrhkejša država v regiji. Položaj v Libanonu se zapleta, saj šiiti večinoma podpirajo Al Asadov režim, suniti upornike in jim nudijo zatočišča znotraj libanonskih meja. Libanon je sektaška država, v kateri imajo prebivalci celo v osebnih izkaznicah zapisano, kateri veri ali sekti pripadajo – torej ali so šiiti ali suniti ali pa kristjani. Bombi napadi in eksplozije pa že odražajo stare zamere in konflikte. Libanonci so vse bolj zaskrbljeni, tamkajšnji analitik Lokman Slim pa je naši bližnjevzhodni dopisnici Karmen W. Švegel povedal: "Pričakujemo lahko novo obliko državljanske vojne. Vanjo bodo vpleteni Sirci, Palestinci in Libanonci. Strani bodo razdeljene sektaško. Največ skrbi povzroča konflikt med suniti in šiiti."

Nova državljanska vojna v Iraku
In kaj se zgodi z državo in njenimi državljani, ko njeno usodo krojijo zunanje sile, gledamo že 10 let v Iraku. Starega diktatorja – Sadama Huseina – je zamenjal novi Nuri Al Maliki, ki je s svojo filozofijo "deli in vladaj" zanetil sektaško nasilje in novo državljansko vojno. To je bil leta 2004 načrt Busheve administracije, da bi zmanjšala žrtve v lastnih okupacijskih vrstah. V porušenem Iraku so civilisti le še statistika, poročila o razmerah v tej državi so izginila iz medijev. In podoben scenarij s pomočjo rivalskih zalivskih držav – Katarja, Savdske Arabije in Irana – se zdaj dogaja v Siriji.

Globus, 14. januarja 2014



Helena Milinković
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Helena Milinković
link
Palestina
6
2. december 2014 ob 18:36 "Evropska unija Palestincem pošilja zelo pomembno sporočilo, da nismo sami, da EU podpira dve državi, da ne smemo obupati. Podporniki dveh držav v Evropi delajo, kar je prav," je v pogovoru za ...
Več novic ...
Kolumne
link
Koliko je teh ur?
7
12. december 2017 ob 18:43 Ker ne priznavamo božične histerije pred božično histerijo, se vrnimo k realni politiki. Oziroma k običajnem življenju. In kaj je bolj realpolitičnega, kot pranje umazanega perila v tujini.
Več novic ...
Kazalo