Umetnost dreka, drek umetnost je poseben podžanr v sodobni umetnosti. In tudi eden bolj zabavnih brez dvoma. Proizvajalci del tega žanra (šit art?) in filozofija dreka na splošno radi govorijo o nekakšni splošni demokraciji, ki je povezana z ekskrementiranjem. Drek je pač univerzalen in homogen. Ni pomembno, ali si ruski bogataš ali romunski berač, bel ali črn, hetero- ali transseksualen. Drek je vedno drek.

Žanrski 'dosežek' se je pojavil v šestdesetih. Konceptualni umetnik Piero Manzoni je sral v konzerve in jih prodajal za ceno zlata. Te konzerve imajo danes v zbirkah uglednih muzejev. Zelo so se podražile. Logično, ne? Drek je sicer samo drek, če pa ga opremiš s kontekstom, postane velika umetnost? Z Manzonijem je povezana še ena anekdota. Posral se je namreč tudi v kopalno kad in jo prodal za veliko denarja. Ampak klobasa je izginila in lastniki umetnine so Manzonija znova poslali na 'delo'.

Pred leti sem nekje videl fotografije modela, ki si je črevesje napolnil s pigmenti. Potem je vse skupaj posral na platno. Rezultati v ničemer ne zaostajajo za slikami Jacksona Pollocka.

Ampak krona žanra je verjetno izdelek belgijskega umetnika, ki sliši na ime Wim Delvoye. Delvoye je naredil … shit machine. Ja, to je stroj, ki 'vse živo' spremeni v šit. Delvoye je reč razvijal kar dolgih osem let. Izdelek je videti kot zapleten kos strojne opreme v kakšnem biotehnološkem laboratoriju. Stroj posnema delovanje človeškega prebavnega trakta. Na koncu pride ven … klobasa. Si predstavljate? Človek se je osem let ukvarjal s tem! Vsaj tokrat se vsi z Delvoyem na čelu gotovo strinjamo z oceno, da je vse skupaj sranje, haha. Poglejte si video.

Entropija prignana do absurda. No, ob stroju za drek se spomnimo, kako težko je proizvesti kaj dreku nasprotnega. Narediti stroj, ki drek spremeni v hrano? To je pravi izziv!

Mogoče se je v zadnjih letih odgovoru na ta izziv približal vizualni umetnik Sašo Sedlaček. Sedlaček je avtor serije izdelkov, ki drek pretvarjajo v elektriko.

Leta 1970 so člani skupine Pink Floyd z gosti posneli LP The Body. Na plošči je veliko riganja, prdenja in podobnih človeških zvokov. Je The Body ena izmed značilnih zvočnih vzporednic šit arta? Spomnimo se še Sex pištole Sida Viciousa, ki je nekoč izjavil, da igrati na kitaro ni noben problem. Udariš po strunah in že špila. Punk kot šit muzika? Zakaj pa ne.