Nika Zupančič: Zrcalo II, 2002, olje na platnu, 30 x 25 cm. Foto: Cankarjev dom
Nika Zupančič: Zrcalo II, 2002, olje na platnu, 30 x 25 cm. Foto: Cankarjev dom
Mlade slovenske slikarke

Slovenijo osvajajo Ksenija Čerče, Nika Zupančič, Suzana Brborović, Nina Čelhar, Joni Zakonjšek, Polona Petek in še nekatere druge. Tule je potrebna opomba: zakaj slovenske slikarke osvajajo samo Slovenijo? In zakaj so Savillova, Dumasova in druge znane po vsem svetu? Je Slovenija majhna in zaprta škatla? So naši galeristi amaterji? So naši galeristi brez denarja? So javne institucije polne kustosov - amaterjev? So javne institucije brez denarja?
Nekaj zanimivih slovenskih slikark po izboru kustosa Andreja Medveda je pravkar viselo v Cankarjevem domu. Omenimo Niko Zupančič, ki proizvaja črno-bele slike na sledi Gerhardu Richterju. Omenimo Joni Zakonjšek: njeni travniki so intenzivna hipnotična izkušnja.
Precej preseneča Rachel Howard, izjemna londonska avtorica. Njene slike iz zadnjega leta (galerija Blain/Southern) so občutljivo tkanje čutnih stanj. Uporablja debele nanose laka, ki ga potem nekako poliva po spodnji podobi. (Nekaj podobnega je okoli tisočletja počel Gašper Jemec.) Ta je včasih pejsaž, včasih figura, včasih interier. Včasih slika vzorce, ki jih potem zamaže, nekako zamakne. Art establišment njenega početja ne mara. Je preveč kvalitetno. Mimogrede, Howardova je dolgo časa slikala za Damiena Hirsta. Hirst je izjavil, da so najboljše "spot paintings" njeno delo.
PS: @Sisoruen: Tvojim podobne pomisleke o abstraktni umetnosti imam tudi sam. Pogosto ni mogoče ločiti slik abstraktnih slikarjev od slik šimpanzov. Tista Šušnikova slika, ki si jo pripel zraven, je ena njegovih slabših. Šušnik je seveda naredil še kakšne drugačne slike. Naj citiram samega sebe: Rembrandt, Picasso ali Šušnik so proizvedli tudi ogromno pofla. Cenimo jih zaradi manjšega ali večjega števila izjemnih umetnin, ki so jih naredili v karieri.
@Wirginiawolf: Še več teksta? Lahko zapišemo tudi, da so Baršijevo hišo naredili drugi po poslanih navodilih. (Mimogrede to sta počela pred njim po telefonu Lewitt in še prej Moholy-Nagy.) Pa kaj. Postopkov za izdelovanje umetnin (in umetnin samih) je potencialno neskončno, in vsak postopek je potencialno uporaben. Zakaj bi nas torej moral zanimati postopek, ki je pripeljal do generične lesene hiše, kakršne drugje delajo hitreje in ceneje? Zdaj me bo nekdo opomnil, da je v tem primeru umetnina postopek sam. In že vnaprej razglašam takšno opombo za oslarijo.

Mlade slovenske slikarke