Kolumne
(3)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.7 od 6 glasov Ocenite to novico!
Marko Radmilovič
"Skoraj 90 odstotkov žrtev v letu 2015 je bilo posledica konfliktov utopičnih ideologij." Foto: Anže Vrabl
VIDEO
Tretja svetovna vojna

Dodaj v

Tretja svetovna vojna

Tedenska glosa Vala 202
6. junij 2017 ob 19:06
Ljubljana - MMC RTV SLO

Ena izmed nerodnosti trenutnega dogajanja po svetu je dejstvo, da celotna morija nima imena. Človeški rod polno funkcionira le ob poimenovanju nekega stanja, ko pa tega ni, je zmeden in dezorientiran.

Čeprav je jasno, da so teroristični napadi v Angliji in spopadi na Bližnjem vzhodu le različni veji enega in istega drevesa, imenujemo prvo vojne, drugo pa terorizem. Koliko lažje bi se bilo soočiti z nevarnostjo, če bi imeli za oboje isto ime! Tako najrazličnejši državni uradniki, po navadi iz notranjih ministrstev ali policije, ne bi potrebovali kovati sumljivih besednih zvez, kot je »nova realnost«, ki naj označujejo prežečo in stalno možnost novih terorističnih napadov.

Čeprav za kaj takega nismo niti približno poklicani, še manj pristojni, v naši skromni oddaji za trenutno stanje planeta kljub vsemu predlagamo skupen izraz: tretja svetovna vojna!

Argumentov za takšno poimenovanje je kar nekaj; mitološki in simbolizma poln izraz bi končno spametoval, angažiral in poenotil stališča svobodnega sveta. Ne nazadnje bi na videz razdrobljene konflikte spravil pod skupno streho oziroma bi vse zapletene vzroke trenutnih spopadov poenostavil do absurda. Le poenostavljeni vzroki za vojne pa so dovolj razumljivi za že po naravi preproste vojaško-politične možgane, ki preprosto razumejo tudi razrešitev vojn samih. V vojni mora nekdo zmagati in nekdo izgubiti; oboje pa ni mogoče, če je za konflikt odgovorna cela mavrica različnih vzrokov. Naziv tretja svetovna vojna za trenutno stanje sveta bi oborožene konflikte ne le primerno organiziral, temveč tudi sprožil pogojne reflekse, s katerimi v slini so vzgojene tudi današnje generacije generalov in politikov.

Tretja svetovna vojna ima bogato zgodovino. Kar nekaj svetovnih konfliktov, ki so sledili drugi svetovni vojni, so hoteli razglasiti za tretjo svetovno vojno – pri vseh poskusih pa je šlo bolj za marketing. Že korejska ali vietnamska vojna sta koketirali z nazivom, še najbližje realizaciji pa je prišla pobuda, da kot tretjo razglasijo celotno obdobje hladne vojne.

A ta konflikt je bil časovno preohlapno determiniran in brez prej imenovanih spopadov je imel odločno premalo mrtvih.

Na pomoč k pobudi o razglasitvi tretje svetovne vojne tukaj in zdaj prihaja terminologija svetovnih vojn sama. Svetovna vojna kot pojem je namreč izrazito evropocentrična. V krvavi človeški zgodovini so bile vojne z več žrtvami kot obe svetovni; bile so vojne, ki so bile daljše od obeh svetovnih – originalna pogruntavščina iz leta 1914 je le globalnost konflikta. Pa še ta ni povsem izvirna, saj so se vojne že od napoleonovske ere naprej sočasno bile na različnih celinah. In še to: števnik za svetovne vojne je bil originalno dodan le drugi, saj so "prvo" sodobniki imenovali kot "veliko" ali "svetovno" in je dobila zaporedno številko šele pozneje.

Poglejmo, če dejstva trenutne svetovne morije ustrezajo najširše sprejeti terminologiji za svetovno vojno.

Vojna mora biti globalna!

Odgovor je: "Da!" Bije se od Bližnjega vzhoda s Sirijo, prek Afrike, kjer od leta 2014 beležijo rekordno število konfliktov, do Azije z Afganistanom in Evrope s terorističnimi napadi. Daljni vzhod ima severno Korejo, pa tudi obe Ameriki nista nedolžni ... Medtem ko so Združene države prvo in drugo svetovno vojno bile zunaj matičnega ozemlja, imajo danes z vsemi temi strelskimi pohodi in rasnimi konflikti prijetno manjšo vojno kar doma. Konflikt, ki lepo zaokrožuje globalno sliko, vsaj s številom žrtev, je še mehiška mamilarska vojna, če smo že pri tem.

Globalnost konflikta je tako zagotovljena, najbolj bizarna terminološka zahteva za naziv svetovne vojne pa je število žrtev. Z nekaj praskami in kakšno buško ne prideš skozi niti z običajno vojno, kaj šele s svetovno!

Statistike konfliktov in žrtev so sicer različne, ker uporabljajo različne metodologije; po eni, ki šteje tako vojaške kot civilne žrtve spopadov, je bilo leta 2008 v 63 oboroženih konfliktih po vsem svetu ubitih 56.000 ljudi, zato pa leta 2014 v 42 konfliktih beležimo že 180.000 žrtev, v obdobju 2014/2015 pa še nadaljnje povečanje na 214.256 žrtev. Ne glede na metodologijo pa so si statistike enotne, da smo od konca hladne vojne sem trenutno priča rekordnemu številu žrtev. Zadnje primerljivo število žrtev svetovnih konfliktov smo imeli leta 1991. Kar ena petina vsega svetovnega prebivalstva pa je danes izpostavljena eni izmed oblik nasilja oziroma živi v politično in varnostno nestabilnih razmerah.

Vsaka kolikor toliko spodobna svetovna vojna pa za potrebe pouka zgodovine potrebuje še dovolj poenostavljene ideološke osnove. Med drugo svetovno vojno ali med poznejšo hladno vojno je bila zadeva razmeroma enostavna. Postaviš si nasproti velike ideologije dvajsetega stoletja in svobodni svet se bojuje nekaj časa z nacizmom, nekaj časa s komunizmom, pa je učbenikom zadoščeno. Tudi pri morebitni tretji svetovni vojni lahko najdemo precej enoznačnega ideološkega sovražnika. "Utopične ideologije", kot jih živopisno imenujejo raziskovalci "Mirovnega inštituta iz Osla", na čelu katerih maršira politični oziroma ekstremni islam, so idealen nasprotnik, ki popolno rešuje manjkajoče mesto v enačbi, potrebni za opis tretje svetovne vojne. Skoraj 90 odstotkov žrtev v letu 2015 je bilo posledica konfliktov utopičnih ideologij.

Seveda pa raztreseni in neenotno poimenovani planetarni konflikti danes ustrezajo še vsem preostalim terminološkim pogojem za svetovno vojno, kot so trpljenje zaledja in civilnega prebivalstva, revščina, pomanjkanje in obsežni begunski valovi. Svetovnovojno pa je tudi neotipljivo in statistično nedokazljivo splošno vzdušje, ko planetu vlada galerija grotesknih tipov, mirovništvo pa je izpuhtelo z dimom zadnjih hipijev …

In če si drznemo današnje stanje razglasiti kot tretjo svetovno vojno, avtomatično dobimo odgovor na duhovito misel velikega Alberta. "Ne vem, s čim se bo bojevala tretja svetovna vojna, četrta se bo s palicami in kamni," je genialno dahnil veliki mož.

Danes poznamo odgovor: "Tretja svetovna vojna se bo bojevala z belimi kombiji in noži!"

Marko Radmilovič, Val 202
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
Jon
# 06.06.2017 ob 19:52
Marko, lepo si to napisal. Zanimivo dojemanje in povezovanje. Sam bi stopil še korak nazaj in ugotovil, da nikoli v znani zgodovini ni bilo obdobja, ko ne bi skupina ljudi poskušala podrediti drugo skupino in da je nasilje nad živalmi tudi en dober pokazatelj morije svetovnih razsežnosti (več milijard ubitih vsako leto).

Edino, kar mi ni blizu v tvojem zapisu je navedba termina "svobodni svet". Ta termin je značilen za nekoliko vzvišeni razviti zadod, ko izraža svoje poenostavljeno nerazumevanje svobode.
nuLanuLa
# 07.06.2017 ob 23:28
Money masters

nuLanuLa
# 07.06.2017 ob 23:26
Zakaj do XX. stoletja nismo imeli svetovnih vojn? Zaradi tehnologije. Malo poetično rečeno; prej je bil svet prevelik, danes pa je premajhen. Svetovnih vojn očitno ne bo več. In kdaj se je začela globalna vojna - 3. septembra 1945. Naslednji dan, ko se je druga vojna končala. Od konca 2. svetovne vojne, ni bilo na svetu niti sneva popolnega miru. Samo Ameriknci, so od konca 2. svetovne vojne pobili 20 - 30 milijonov ljudi. Mir?

In če smo mal odrasli, potem vemo, da so za vsemi vojnami skriti interesi in kapital. In glej ga zlomka, stoletje svetovnih vojn sovpada s stoletjem FEDa. Slučajno ? Nikakor. Smo danes kaj na boljšem ? Ne, slabšem. Sam potopljeni v omamo spektaklov, tega kot razvajeni Evropejci, ki spadamo med 10% najbogatejših, enostavno ne vidimo, ker nočemo videti.

Gospodarji denarja so gospodarji na[ih življenj in naših usod - [url="https://www.youtube.com/watch?v=i3
WhLcTs_00"]Money masters
[/url]

Kdo je financiral rusko revolucijo - isto kot Hitlerja, Angleže in Američane.

Marko Radmilovič
link
2030
2
17. oktober 2017 ob 16:54 Velika izbira očeta naroda in njena medijska pravila ter omejitve so nam nekoliko zožili izbiro primernih tem za današnjo analizo.
Več novic ...
Kazalo