Na letošnjem Olimpijskem festivalu evropske mladine, kjer se v olimpijskih športih pomerijo mlajši mladinci iz vse Evrope, ki je poleti potekal v Mariboru, so slovenski atleti osvojili kar tri medalje. Morda ni naključje, da so tako Tom Teršek (kopje), Tia Tanja Živko (1500 m) kot Žan Ogrinc (800 m) otroci nekdanjih uspešnih atletov. Še več, prva dva imata za trenerje kar svoje starše.

Svojemu otroku želimo vse najboljše, uspeha in sreče. Njihov uspeh je namreč tudi naš uspeh. Njihova sreča osrečuje tudi nas. Pri tem jih že za zajtrk hranimo z različnimi nasveti, jih usmerjamo v razmišljanju in delovanju, jih spodbujamo in preusmerjamo, če se ne ravnajo po naših dobronamernih pričakovanjih. Pri tem seveda lahko delamo tudi napake. Tu se starši znajdemo na tankem ledu velikega vpliva in zapletenosti življenja. Lahko smo preveč ali pa premalo zavzeti. Včasih pa nam celo uspe, da nudimo podporo in hkrati svobodo, da otrok res uspešno odraste ne le v športnika, ampak v Človeka.

Nadarjenost, njegov biološki vidik, je zagotovo pomembna sestavina uspeha v vrhunskem športu in tudi drugje. Na športni uspeh vplivajo številni prepletajoči se dedni dejavniki, ki vplivajo na biokemične lastnosti telesnih tkiv, telesne mere, fiziološke in osebnostne dejavnike uspeha kot tudi te, ki vplivajo na splošno zdravstveno stanje. Ampak ali gre res toliko za podedovano nadarjenost ali pa so ključne okoliščine, v katerih otrok odrašča?

V raziskavah na dvojajčnih in enojajčnih dvojčkih ugotavljajo, da je odgovornost za športni uspeh v kar 66 % na strani podedovanega zapisa (vir tukaj). Čeprav so prepoznali nekaj genov, ki so dosledno povezani z uspešnostjo v vrhunskem športu, pa vendar noben ni dovolj močen napovedovalec, ki bi resnično upravičil uporabo genske analize pri napovedovanju športnega uspeha. Na primer že za napovedovanje telesne višine, ki ima v primerjavi s športno uspešnostjo bistveno manj zapleteno ozadje, so do zdaj odkrili več kot 700 genskih spremenljivk, ki imajo večji in manjši vpliv. Pri mladih na osnovi podedovanih lastnosti torej ne moremo dovolj natančno napovedovati športnega uspeha. Lahko ugotavljamo, da je pri genih v življenju podobno kot s kartami, ki jih držimo v roki. Če znamo z njimi dobro rokovati, bomo zmagali, čeprav nimamo najboljših. In nasprotno, kljub odličnim kartam jih ob neznanju vse zaigramo.

Za zaključek pa še razmislimo, kakšnih zmag si najbolj želimo. Ali ni najboljša zmaga takšna, ki jo lahko vsak osvoji? To pa je, da dobro izkoristimo naš genski zapis, da vsak od nas postane zelo dobra različica sebe: polnovreden in uresničen človek.