Kolumne
Andraž Teršek
Andraž Teršek: Dokler nam je omogočen privilegij javnega predstavljanja svojega mišljenja prava in pravoslovnih prepričanj, ga moramo uresničevati. Ne glede na ceno – poklicno in zasebno. (Foto: osebni arhiv.)

Dodaj v

Ustavniška slovnica: Sprememba besedila v ustavi je lahko protiustavni akt

Kolumna Andraža Terška
23. november 2017 ob 19:41
Ljubljana - MMC RTV SLO

Včasih se s kolegi - univerzitetnimi učitelji in pravoslovci, ki pripadamo generaciji, rojeni približno med letoma 1974 in 1980 - pogovarjamo tudi o tem, kako je - za nas - iritirajoče in skrb vzbujajoče vedeti in opazovati, kako preveč starejših, od nas tudi precej starejših predstavnikov pravne stroke, ne uspe razumeti in ne zmore misliti določenih temeljnih konceptov teorije in filozofije prava.

Predvsem pa ustavnega prava in ustavništva. Ni nam vseeno in ni nam prijetno, ker to velja tudi za nekatere, sicer javno prepoznavne in vplivne učitelje prava. Pa seveda za javne funkcionarje in druge zaposlene v javni upravi, ki so končali enega izmed pravnih študijev. Tudi zato uresničujemo – prostorsko in časovno omejeni – privilegij, da o teh konceptih in vprašanjih pišemo, javno govorimo in - dokler nam je to dovoljeno - razpravljamo s študenti. Se pa ne pogovarjamo o tem s tistimi, temi istimi, ki se z nami – še vedno - nočejo pogovarjati. Morda prav zato, ker nas očitno ne razumejo, ko govorimo in pišemo o tistem, o čemer se z nami ne želijo pogovarjati. In česar jim očitno ne uspe razumeti. Prav to, pogovarjati se in konstruktivno razpravljati, pa bi bilo treba početi tudi znotraj pravne stroke. In v državi, ki bi že po ustavi morala biti razpravljajoča ustavna demokracija. V takšni razpravi bi nas morda lahko celo utišali; če bi nam le dokazali, da naša pravniška pojasnila nimajo zaslombe v pravoslovni literaturi. Oziroma da smo enostavno – pravoslovno polpismeni in v hudi zmoti.

Malo, a ne zelo drugače ravnajo parlamentarne politične stranke; ko jim naša stališča ustrezajo, se nanje sklicujejo, ko njim ne ustrezajo, nas označijo za nekoga, ki se je nekomu "prodal", ali pa za nekoga, ki je "zblojen". Tako pač je. Dokler nam je omogočen privilegij javnega predstavljanja svojega mišljenja prava in pravoslovnih prepričanj, ga moramo uresničevati. Ne glede na ceno – poklicno in zasebno.

Vprašanje o pravno dovoljenih in nedovoljenih posegih v besedilo ustave je takšno vprašanje, ki ga preveč pravnikov in učiteljev prava ne razume, ki politiki ne zmorejo misliti, o njem ni odprte in vključujoče razprave znotraj stroke, je pa o tej temi mogoče brati in študirati v pravoslovni literaturi. Ta, ki je neposredno uporabna za naše civilizacijsko okolje, pa uči, da zakonodajalec ne sme samo zato, ker se je pač tako odločil, poseči v besedilo ustave. Pa četudi je to storil po vnaprej predpisanem postopku in mu je uspelo zbrati dvotretjinsko večino poslancev parlamenta. Za sprejem ustavnega zakona ali amandmaja, s katerim poseže v vsebino ustave, potrebuje vsebinsko prepričljiv in stvarno utemeljen razlog. Pravni akt, s katerim se neposredno posega v ustavo, se pač ne sme sprejeti za kakršno koli vsebino in ne glede na namen njegovega sprejema. To je abeceda sodobnega ustavništva in koncepta ustavne demokracije. Tudi modela temeljske ustavne demokracije, kakršen je po ustavi uveljavljen v Sloveniji.

Ustavni zakon ali amandma, ki izkazuje očiten ali dokazljiv namen, da bi se z zlorabo oblike ustavnega zakona/amandmaja izigrala in obšla vsebina določene odločitve ustavnega sodišča, ni nedotakljiv že samo zato, ker je bil formalno sprejet v predpisani formalni obliki in po predpisanem postopku. Ustavno sodišče lahko tak pravni akt razveljavi kot protiustaven. Če tega ne stori ustavno sodišče, lahko tako odloči Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).

Enako velja, če se določeno pravno vprašanje z ustavnim zakonom/amandmajem uredi v nasprotju z že obstoječo vsebino ustave, ali v nasprotju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Točneje – v nasprotju z razlago te konvencije, ki jo daje ESČP v svojih sodbah.
Ustavno sodišče je zatorej pristojno tudi za ustavnosodno presojo norm ustavnega ranga – ustavni zakon ali amandma. Pristojno je torej tudi vsebinsko (ne le formalno) presojati norme ustavnega ranga v naslednjih primerih:
1) kadar se želi Državni zbor z ustavnim aktom le izogniti izvršitvi odločbe Ustavnega sodišča;
2) kadar želi Državni zbor z ustavnim aktom urediti neko konkretno vprašanje, ki se mora urejati z navadnim zakonom (tega pa izjemoma lahko nadomesti odločba Ustavnega sodišča);
3) kadar želi Državni zbor z ustavnim aktom spreminjati temelje ustavne ureditve za nazaj in s posegom v že pridobljene pravice in svoboščine;
4) kadar se z ustavnim aktom ustvarja notranje neravnotežje ali protislovje v Ustavi;
5) kadar se z ustavnim aktom znižuje raven varstva pravic in svoboščin pod t. i. strasbourški minimum – pod raven, določeno s sodbami ESČP-ja.

Mnenja (politikov, nekaterih učiteljev prava, preštevilnih drugih pravnikov), da bi se oblika ustavnega zakona/amandmaja lahko – legitimno - uporabila z namenom izigravanja odločb Ustavnega sodišča in pravil ustavnega prava, kažejo na nerazumevanje ustavnega prava, na pravno ignoranco, na skromno pravno zavest in na nizko politično in pravno kulturo. Odražajo nezmožnost misliti sodobno ustavništvo in ustavno demokracijo.

V pravu in za pravo, še posebej pa ustavno pravo in ustavništvo, niso pomembni samo besede in stavki. Niti slučajno. Enak, marsikdaj pa celo večji pomen imajo tudi namen, motivacija, cilj in smoter, ki stoji za določenim pravnim pravilom-členom-aktom in ki ga sestavljajo besede in stavki. Ti elementi imajo določeno vsebino. Ta vsebina pa je pravno pomembna, marsikdaj pa je celo odločilna. Vsebino teh elementov je treba vselej pravno – in ustavnosodno – presojati. Kdor tega ne razume, ne razume, za kaj gre – v pravu, pri vladavini prava in pri ustavništvu.

Dr. Andraž Teršek
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
benonovak
# 23.11.2017 ob 20:14
@Dolenjc

Država mora spoštovati EKČP. Tudi ustava države mora biti skladna z EKČP. Če je država z ustavo ali z zakonom neskladna z EKČP, krši pravice in gre za neustavnost. Država ne sme diskriminrati, tudi z ustavo ne. Morda pretežko za razumet?
pikabu
# 24.11.2017 ob 00:00
Z mnenjem dr. Terška se lahko, glede na občutek za razumevanje ustavnosti in državnosti, lahko le strinjam.

Še nekaj pomembnih dodatnih vidikov:

Prvič: da se odločba ustavnega sodišča (načrtno ali nenačrtno) v politični in državnozborski sferi ignorira in ne implementira tri leta od izdaje, za povrh pa se gre po vsem tem času v oportunistično in vsebinsko protiustavno spreminjanje ustave za potrebe obida odločbe ustavnega sodišča, je verjetno najbolj sprevržen primer izigravanja ustavne demokracije in državništva do sedaj v samostojni Sloveniji (verjetno bi sploh težko kaj primerljivega našli v evropskem prostoru). V primerjavi s tako pravniško kulturo kot se kaže na tem primeru, so npr. Hrvati s svojimi igricami glede arbitraže ovčke. Samo pomislimo lahko, kako bi završalo (v Sloveniji in v Evropi), če bi se kaj analognega odvilo glede kakšne ustavnopravne odločbe v korist pravic LGBT sfere.

Drugič: tisti, ki trdijo, da ne želijo, da se z njihovim denarjem financira elitizem zasebnih šol in da država ni dolžna financirati zasebnih šol, če zagotavlja ustrezne javne šole, žalostno izhajajo iz predpostavke, da je država optimalen in nezmotljiv gospodar v urejanju in upravljanju osnovnega šolstva, ter da mora biti v tem ultimativni monopolist (torej, da je edini pravi način in pristop do osnovnega šolstva ta, ki ga izvaja država). Tak pristop gre v smeri zatiranja pluralizma in drugačnih pristopov v družbi. Ali ni v sodobni in zdravi družbi ravno pluralizem in drugačno mišljenje želja in gonilo razvoja? Pomislimo analogno z gospodarstvom: to je tako, kot da bi nekdo preprečeval svobodno gospodarsko pobudo in podjetništvo (npr. prepovedal subvencije) na področjih storitev, ki jih država že pokriva s kakšnim takim ali drugačnim podjetjem v lasti države. Katastrofa, sploh če pomislimo na že večkrat izkazano dejstvo, da je država slab gospodar pri upravljanju podjetij in zagotavljanju storitev. Kdo zagotavlja, da je država najboljši gospodar v osnovnem šolstvu? Zakaj ne bi omogočala pluralizma tudi v šolstvu, pod sfero enakih pravic vseh do izbire osnovne šole in šolstva.

Tretjič: vezano na drugič, marsikdo spregleda, da imamo državo nenazadnje zato, da zagotavlja pravice in njih enakost tam, kjer jih ekonomski sistem zaradi svojega mehanizma delovanja ne bi. Da je nekakšen Robin Hood. Država mora biti tam za socialno šibke in jim zagotavljati enake možnosti z denarjem, ki ga pobere od vseh, čeprav bi kdo rekel, da naj vsak sam sprejme in nosi breme svojega ekonomskega stanja. Prav tako mora videti širšo dolgoročno demografsko sliko in z denarjem, ki ga pobere od vseh, podpirati družine z otroci, čeprav bi se kdorkoli lahko uprl, da je imeti otroka nepotrebna odločitev luksuza ali da mora to biti stvar ekonomske zmožnosti tistega, ki se za to odloči in naj sam poskrbi zase.
In enako je prav, da država financira vse osnovno šolstvo po principu enake pravice vsakogar do izbire osnovnega šolanja in enakega dostopa do šolanja, ne glede na status osnovne šole (legitimnost in nujnost pluralizma). Nenazadnje bi zasebne osnovne šole, ki bi bile polno financirane iz javnih sredstev, morale zagotoviti enake pogoje dostopnosti in enako obravnavo vsem državljanom, ki bi se želeli na posamezni zasebni osnovni šoli šolati (oz. šolati svojega otroka).
benonovak
# 25.11.2017 ob 16:23
@larbitron: slabo ugibaš. Teršek nima otrok. Ima pa občutek za človekove pravice in svoboščine in jih postavlja nad osebne interese. Kdor ga pozna, ve, da zagovarja pravice tudi oseb, s katerimi se ne strinja. V tem se razlikuje od tebe.
Mundus
# 23.11.2017 ob 21:32
Ustavno sodišče lahko tak pravni akt razveljavi kot protiustaven. Če tega ne stori ustavno sodišče, lahko tako odloči Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).

Prvi letnik prava: na vrhu ustava, pod njo ratificirane mednarodne pogodbe, pod temi zakoni, pod temi podzakonski akti.
EKČP je mednarodna pogodba...
Paperino
# 24.11.2017 ob 07:45
Dolenjc # 23.11.2017 ob 19:56
Ustavodajalec (DZ) je nad ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče razlaga ustavo, ustavodajalec pa jo spreminja.

To so osnove prava ;).


Točno tako, to je vsa filozofija za nas bedake. Pravniki letnika med 1974 in 1980 so bolj pametni. Me zanima g. Teršek, kako je zakonita sprememba ustave lahko neustavni akt? Neustavno v skladu s katero ustavo? Morda Avstrijsko, ker v naši piše drugače.

IX. POSTOPEK ZA SPREMEMBO USTAVE

168. člen
(predlog za začetek postopka)

Predlog za začetek postopka za spremembo ustave lahko da dvajset poslancev državnega zbora, vlada ali najmanj trideset tisoč volilcev.

O predlogu odloči državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.

169. člen
(akt o sprejemu ustave)

Državni zbor sprejme akt o spremembi ustave z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev.

170. člen
(potrditev spremembe ustave na referendumu)

Državni zbor mora predlagano spremembo ustave predložiti v sprejem volilcem na referendumu, če to zahteva najmanj trideset poslancev.

Sprememba ustave je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volilcev.

171. člen
(razglasitev spremembe ustave)

Sprememba ustave začne veljati z razglasitvijo v državnem zboru.

G. Teršek vse lepo in prav, vaše razmišljanje bi celo lahko "pilo vodo", vendar bi to spet moralo pisati v ustavi, saj bi bila tudi taka dejanja, ki jih tukaj naštevate protiustavna. Poznate Ustavo RS, začnite s postopkom za spremembo ustave in dosežite, da se vaša teorija vpiše v ustavo. Vse drugo je lari fari.
1a34
# 23.11.2017 ob 23:13
Že leta 1770 (28. septembra) je Marija Terezija zato izdala naredbo, naj se določi razmerje šolstva in učiteljstva do cerkve: »Moja volja je bila in je, da so cerkovniki in učitelji, ako opravljajo oba posla hkrati, kot cerkovniki odvisni od duhovščine in njej podložni; šolstvo pa je in ostane državna stvar (»politicum«).« S tem je bila že nakazana pot k podržavljenju šolstva, do katerega pa je dejansko moglo priti le po počasni in težavni poti šele stoletje kasneje.

file:///C:/Users/K/Documents/Downloads/Z
aetni_URN-NBN-SI-DOC-BLX956Y7.pdf
sisoruen
# 23.11.2017 ob 22:52
Ja, tu je nekaj zmešnjave. Sicer dr. Terška razumem v tem, kaj hoče povedati, ampak v ustavnih demokracijah obstaja tudi nekaj, čemur pravimo delitev oblasti, pri čemer ima, kot je med komentarji že nakazano, najvišjo demokratično legitimiteto zakonodajna veja oblasti, torej parlament, ki je edina neposredno voljena veja oblasti (no, delno to velja tudi za izvršilno, torej ko gre za predsednika države), kar je v tej zadevi tudi ključno. Formalna in vsebinska legitimnost odločitev državnega zbora sta seveda res dva različna pojma, ampak ustavno sodišče preprosto nima pristojnosti, da bi kakorkoli omejevalo zakonodajne in tudi ustavodajne pristojnosti državnega zbora preko formalnih pooblastil, ki niso takšna, da bi ustavno sodišče lahko poseglo v vsebinsko odločanje o tem, kakšna naj bi bila ali morali biti ustava v vrednostnem smislu - to je izključna pristojnost parlamenta oz. ljudstva, katere voljo naj bi parlament zastopal. Te pristojnosti ustavno sodišče v sistemu delitve oblasti preprosto nima, torej da bi državnemu zboru preprečilo spremembo ustave iz vsebinskih razlogov, ker bi kršilo načelo delitve oblasti.

Edini, ki ima legitimnost oporekati vsebinskim spremembam ustave je ljudstvo, zaradi česar postopek spremembe ustave tudi predvideva možnost naknadnega referenduma, s katerim se lahko spremembe ustave prepreči. Drugih pravnih vzvodov pač ni.

Absolutno pa ne drži, da bi lahko v ustavni zakon ali amandma posegalo ESČP in to celo tako, da bi tak akt razveljavilo, ker je to povsem v nasprotju z načelom državne suverenosti, pa tudi na sploh se ESČP ne ukvarja s presojo splošnih pravnimi akti, ampak konkretnih, kvečjemu se z njimi ukvarja posredno, ko pač ugotovi, da je kršitev neke pravice povzročil kakšne splošni pravni akt, pa tudi v tem primeru v tak akt ne more posegat.
velenjcan
# 23.11.2017 ob 20:21
Ta [pravoslovna literatura], ki je neposredno uporabna za naše civilizacijsko okolje, pa uči, da zakonodajalec ne sme samo zato, ker se je pač tako odločil, poseči v besedilo ustave. Pa četudi je to storil po vnaprej predpisanem postopku in je uspel zbrati dvotretjinsko večino poslancev parlamenta.

V bistvu gre po moje za vprašanje o principu enakosti pred zakonom oz. diskriminaciji : ali lahko privilegiran davčni zavezanec (=nezavezanec) terja enako obravnavo pri dostopu do z davki zbranega skupnega denarja kot neprivilegiran. Parlamentu končno ne gre odrekati pravice do poseganja v ustavnopravno materijo, dokler se drži pravil oz. postopkov, tudi če se razhaja z US.
mostnica
# 24.11.2017 ob 07:15
Dokler bodo usmerjeni ustavni sodniki pošiljali pravnomočno obsojene lopove iz aresta v Državni zbor, dotlej je odveč vsako nakladanje o ustavnosti. To je Slovenija.
Nenad123
# 25.11.2017 ob 22:11
Pomembno je, da avtor razume zadevo, ostali pa ne. Še posebej pa filozofijo prava, ker vsi na Filozofski fakulteti sicer tudi enoznačno razumejo filozofijo... Ker taka seveda filozofija je. Mogoče bi podučili tudi slaviste, da morajo obvezno v SSKJ uvesti pojem ustavnik, ki ga ustavniki radi uporabljajo, drugi pa ne, ker bi bili potemnekako slabšalno kaznovalniki, upravniki, socialniki.... Seveda so vsi ustavniki zelo pomembni, a ne zato, ker bi bila ustava najvišji akt v državi, pač pa zato, ker se lahko nemoteno oprimejo neke jasno "zelo jasne" abstraktne besede in z njo mešajo zrak visoke in čiste "jasnosti in konkretnosti". Kdor piše o "pravoslovnosti" (v osnovi gre za to, da "imam jaz prav, vi vsi ostali pa ne"), čutim neko pomanjkanje nečesa, nekoč, nekje se je zgodil nek manko... Kolumna je nastala kot odziv na razmerje javno-zasebno šolstvo, a tudi zapisani kriteriji avtorja od 1 - 5 so v konkretnem primeru daleč od spornega. Bojmo se vsakega, ki je pravosloven, ki je edini na pravi poti, seveda z visoko mero pravne in siceršnje kulture. Sedaj nekdo, ki je pravosloven, kritizira tistega, ki je bil pred volitvami visoko moralen... Ne bi si želel biti niti 5 minut v tako čisti atmosferi pravne kulture, ki je tako visoka, da je na voljo dovolj kisika le za pravoslovne.
benonovak
# 25.11.2017 ob 16:21
@Mundus:

O HIERARHIJI V PRAVU

ESČP-ja in mednarodnih organizacij, ki varujejo človekove pravice, ne zanima kam v svoji hierarhiji neka država postavlja ustavo in mednarodne pogodbe. ESČP spozna, da država krši pravice. To je to. In država lahko krši pravice tudi s svojo ustavo. Tudi če na Pravni fakulteti učijo, da je ustava nad pravicami, ni. ESČP je že velikokrat odločil, da neka država s svojo ustavo krši pravice in država je nato spremenila ustavo (npr. Rekvenyi proti Madžarski).
Mundus
# 24.11.2017 ob 09:31
@tones:A niso človekove pravice nad ustavo in mednarodnim pravom?

EKČP je mednarodna pogodba. ESČP, ki jo presoja, večkrat, ko so ustave držav podpisnic različne, pove, da je takrat nekaj v polju proste presoje držav (saj sicer ne bi podpisale take pogodbe).

Ampak bistvo je itak, da tu ne gre za človekovo pravico, ampak je 5 ust. sodnikov (4 pa ne) v tekstu 57. člena ustave razbralo pravico, da država tudi v zasebnih šolah 100% financira javno veljavni program.
Te šole pa nimajo koncesije in so v marsičem pravno različne od javne mreže, zato jih je utemeljeno tudi nekoliko drugače obravnavati.
larbitron
# 24.11.2017 ob 08:49
Naj uganem, Teršek ima otroka v zasebni šoli.
Ustavni pravnik gor ali dol, to je tipičen primer ko gre zagovarjanje zasebnega interesa.
Pravo se da vedno argumentirat tako ali drugače.
tones
# 24.11.2017 ob 07:16
@Mundus

A niso človekove pravice nad ustavo in mednarodnim pravom? Samo vprašam, meni se kot laiku se zdi to bolj logično.
mojvidik
# 23.11.2017 ob 22:12
Distopija:
Piše se leto 2018. Sprememba ustave glede financiranja šol je polemika leta, ki se zaključi z najvišjim inštrumentom demokracije - z referendumom. Po čudnem naključju ta sovpada z dnevom državnozborskih volitev. Vse stranke slavijo, saj so tekom debat dokazale, da so ostale zveste idealom svojih volivcev. In ti so jih ponosno nagradili s svojimi glasovi.
Glas ustavnih pravnikov, ki so v medijih tekom volilne kampanje predstavljeni kot spolitizirana roka ene od političnih strani, je zgolj še tihi šepet na kričečem odru politike. Tu ni prostora za plemenit namen, motivacijo, cilj in smoter, ki naj bi stala za določeno gesto spreminjanja ustave. Namreč Justicija je slepa in sramežljiva, Aristotelove politične živali pa niso ... Pomembna je družba! In politika, ki ji ta služi! In ta oni, ki ji kriči kam naprej!
In piše se leto 2019, in oder je pripravljen.
-Da bi le bila to distopija-
RJSlo
# 23.11.2017 ob 21:44
No ja. Vsaj zadnjih 42 let sledim temu slovenskemu fenomenu. Kjer je repitev enostavna, jo bomo zakomplicirali, kjer je rešitev zakomplicirana jo dajmo še bolj zakomplicirati. Njaprej je to bil problem partijskih aparatčikov, potem še državnih in republiških. Danes imamo samo državne pa zato toliko bolj komplicirano.

Ne ve se kdo koga, zakaj, kje, kako. Ve se samo, da tako mora biti kot nekdo odloči. In njemu s evse prilagaja. Roterpress
Micesar
# 23.11.2017 ob 20:18
Žal mi je, da ni več komentarjev
Mundus
# 28.11.2017 ob 09:20
@benonovak
Teršek: Ustavno sodišče lahko tak pravni akt razveljavi kot protiustaven. Če tega ne stori ustavno sodišče, lahko tako odloči Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).

Se strinjam z vami, Teršek je pa zapisal, da ESČP razveljavi kot protiustaven oz. odloči, da je protiustaven ... no, morda se je le nerodno izrazil.

ESČP lahko ugotovi, da je kršena EKČP. V tem primeru bi bilo ustrezno popraviti določbe, ker smo podpisniki EKČP. Moja poanta pa je, da 100% financiranje javnega programa v zasebni šoli, (ki je pravno urejena precej drugače kot javna, in je vseeno sofinancirana od države (le ne 100%), vsak pa ima možnost tudi v javni mreži), ni človekova pravica.
darko56
# 26.11.2017 ob 11:48
prvi izpit, Temeljni pojmi teorije države in prava. med študenti, pravoznanstvo. v SFRJ je bilo to zelo enostavno. nobenih ČP, samo načelo ustavnosti in načelo zakonitosti. zdaj bi pa najraje vsi bili bolj pomembni. sploh s temi ČP se pretirava. na zadnem obisku na Kitajski Trump ČP sploh ni omenil, ker ve, da v tako veliki državi je to še najmanj pomembno, če hočemo, da stvari vsaj kolikor toliko dobro funkcionirajo. bo treba stopiti en korak nazaj, da se bomo potem res premaknili naprej...
luka101
# 26.11.2017 ob 11:18
Teršak ima seveda prav. Ni treba biti pravnik, da razumeš, da je sprememba ustave samo zato, da se zaobide izvršitev sodbe ustavnega sodišča, neustavna. Zakonodajalec bi moral najprej udejaniti sodbo ustavnega sodišča in šele nato bi sploh lahko začel razmišljati, da spremeni ustavo (omejitveni rok v katerem bi to lahko storil, bi moral biti predpisan), seveda samo pod pogojem če sprememba ustave ni v nasprotju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

Me pa čudi, da Teršak v primeru Ahmad zagovarja stališče, da premier, kot najvišji funkcionar izvršne veje oblasti, lahko zaustavi izvedbo pravnomočne odločitve sodne veje oblasti ... Če ne razume, da je to nevarno avtokratsko dejanje, zaradi katerega bi v pravih demokracijah premier moral odstopi, potem on (Teršak), kjub pravilnemu stališču v zvezi z odločbo ustavnega sodišča, ni del rešitve, amapk del problema.
Pohojen
# 24.11.2017 ob 05:54
Ali bi vse Galileje morali pobiti v imenu človekovih
pravic?
Pohojen
# 24.11.2017 ob 05:49
Žal nimamo ustave 700 let.
Če v ustavi piše, da ima vsak pravico do svobode
in pri tem ne piše o enaki svobodi večine ali celo
vseh državljanov, zame to ni Ustava. Ustavno
sodišče potem ne more biti merodajno telo, saj
ne spoštuje večine, saj se še kraja lahko izmuzne
roki pravice. Pravičnosti se pa ne upošteva.
Ko se govori o enem človeku in večino ignorira je
to lahko pravično? Pri nas lahko!
Zato se Ustava mora prilagajati tako, da ustreza
večini državljanov. Če ne v parlamentu pa na
referendumu vseh državljanov (S KONSENZOM),
ki jim je ta Ustava tudi namenjena.
Rek "prvo so bili pravniki in na koncu bodo le
pravniki" ne drži, ker ne upoštevate vseh ostalih
državljanov. Neomejenih niti pravnikov ni!!!
Kvantni mehanik
# 26.11.2017 ob 20:54
V zasebne OŠ je vpisanih cca. 1% celotne populacije otrok.

Problematika financiranja, ki je podlaga razsodbe US in predlaganega ustavnega amandmaja je razlika med 85% in 100% financiranjem. Se pravi čez palec 15% od 1%, tj. promil in pol zadevnih sredstev.

Zaradi promila in pol gre večina, ki zagovarja še večjo ekskluzivnost tistih 99%, v kampanjo za -- pozor!! -- spremembo ustave. To je z naskokom največja dominacija večine nad manjšino, kar si jo je kdo zamislil v tej državi.

Ne, z nekaterimi ni vse v redu.
tedomedo
# 25.11.2017 ob 19:30
Mene nekaj zanima o slovnici. Zakaj se zdaj prav vsak pridevnik, ki ima zadnji soglasnik N, piše kot vrstni pridevnik? Jasno je, da če se vprašamo "kateri", se mora uporabiti vrstni pridevnik. Zakaj mora biti npr. univerzitetni klinični center? Po mojem bi moral biti univerziteten klinični center. Vprašamo se, kakšen in ne kateri center.
Pri raznih športnih člankih vidim: odlični nastop. Zakaj ni: odličen nastop?
Ali pri reklami za lidl se kaže: pametni nakup. Vprašam se, kakšen nakup, zato bi moralo biti pameten nakup. Ok, saj imamo lahko dober, slab, hiter, počasen nakup in tako se lahko vsako stvar kategorizira po vrsti in ne po kakovosti. Ampak večina pridevnikov sami po sebi napeljujejo na "kakšen". Nek pridevnik se vidi kot vrstni, če je to npr. prvi, zadnji... ali v takem primeru: "Videl sem velikega, majhnega in suhega človeka. Od teh treh me je šokiral suhi (kateri iz seznama) človek."
Objasnite mi.
sisoruen
# 24.11.2017 ob 00:22
"Prvič: da se odločba ustavnega sodišča (načrtno ali nenačrtno) v politični in državnozborski sferi ignorira in ne implementira tri leta od izdaje, za povrh pa se gre po vsem tem času v oportunistično in vsebinsko protiustavno spreminjanje ustave za potrebe obida odločbe ustavnega sodišča, je verjetno najbolj sprevržen primer izigravanja ustavne demokracije in državništva do sedaj v samostojni Sloveniji (verjetno bi sploh težko kaj primerljivega našli v evropskem prostoru). V primerjavi s tako pravniško kulturo kot se kaže na tem primeru, so npr. Hrvati s svojimi igricami glede arbitraže ovčke. Samo pomislimo lahko, kako bi završalo (v Sloveniji in v Evropi), če bi se kaj analognega odvilo glede kakšne ustavnopravne odločbe v korist pravic LGBT sfere."

To je na trhlih nogah, zakaj? Ker dejansko implicira, da parlament nima pooblastila spreminjat ustavo o temi, glede katere se je ustavno sodišče izreklo, kar je nesmisel. Kaj pa če bi parlament omenjeno odločitev ustavnega sodišča upošteval skladno z ustreznimi roki, torej bi jo najprej uveljavil, šele potem pa šel spreminjat ustavo? Ali bi bilo tudi to sporno in če ne zakaj ne? Oziroma koliko časa bi po tvoje moral državni zbor počakati, da bi šel glede te teme lahko spreminjat ustavo?
sonce_
# 23.11.2017 ob 21:59
Dr. Teršek, zakaj ne razkrijete, kateri ozki interesi stojijo za vašim zavajajočim agitiranjem tule?
In zakaj ne poveste, da se predvsem v mladih demokracijah, kot je tudi naša, dogaja, da tudi Ustavno sodišče zlorabi svojo oblast - takšne odločbe pa ne vežejo nikogar.
Dejstvo je, da bi vaš pamflet držal, če bi bilo financiranje ZASEBNIH šol z JAVNIM denarjem ustavna kategorija. Očitno je, da to ni.
Dolenjc
# 23.11.2017 ob 19:56
Ustavodajalec (DZ) je nad ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče razlaga ustavo, ustavodajalec pa jo spreminja.

To so osnove prava ;).
Kazalo