Kolumne
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.8 od 17 glasov Ocenite to novico!
Polona Fijavž
Polona Fijavž je voditeljica oddaje Globus. Foto: TV Slovenija

Dodaj v

Varčevalna bomba

Pred večerno oddajo Globus
22. januar 2013 ob 12:18
Ljubljana - MMC RTV SLO

Vodilna ekonomista Mednarodnega denarnega sklada sta kot dobrodošlico letu 2013 izdala poročilo, v katerem sta črno na belem zapisala, da so varčevalni ukrepi preveč nepredvidljivi, da bi lahko bili uspešni, in da politika hitrega krčenja javnih izdatkov državo potiska v recesijo.

Varčevanje kot izgovor
Avtor svetovno znane uspešnice 23 reči, ki vam jih niso povedali o kapitalizmu, ki je prevedena v 30 jezikov, Ha-Džun Čang, je v pogovoru za Globus parafraziral Winstona Churchilla: Kapitalizem je najslabši mogoči sistem, razen vseh drugih. Ne krivi sistema, krivi njegovo implementacijo. Politika prostega trga je pripeljala do krize, kriza pa se izkorišča za uničenje socialnega sistema, ki ščiti najšibkejše, pravi. "To je strašna tragedija, kajti finančno krizo so povzročili bankirji in drugi "bogataši", ki jim je hkrati uspelo, da so svojo krizo pretvorili v vsesplošno krizo, posledice pa plačujejo najšibkejši. Vzroki za to so tudi politični. Vlade izrabljajo primanjkljaj kot izgovor za tanjšanje socialne države. Ko krčijo porabo, krčijo porabo za socialne transferje, kar lahko pripelje do nevarnih razmer za družbo," pravi Chang. Stvari, ki smo jih slišali že tolikokrat.

Oddaja Globus prinaša svet v vaš dom. Izbrane dogodke in pojave voditelja Polona Fijavž in Igor Jurič s pomočjo dopisnikov in sogovornikov analizirata vsak torek ob 23. uri na "prvem". Ogledate si jih lahko v živo ali pa v našem arhivu. Vljudno vabljeni.

Vse to že vemo
Prihodnost Grčije je že od leta 2010 v rokah Mednarodnega denarnega sklada, Evropske centralne banke in Evropske komisje. In učinki? Recesija šesto leto, 25% brezposelnost, vzpon nacionalistične stranke Zlata zora. Ko je vodja stranke Siriza Aleksis Cipras prejšnji teden obiskal Berlin in nemškemu finančnemu ministru Schäublu skušal dopovedati, da zdravilo ne deluje in ga je treba menjati, je slišal le, da je treba varčevalne ukrepe dosledno izvajati še naprej. Ob tem ne pozabimo, da je Cipras v predvolilnem času pridobil glasove z ostrim nasprotovanjem varčevalnim ukrepom, pa mu v Grčiji ni uspelo zmagati. Zdaj, ko zmote priznava ugledni zagovornik varčevanja, Mednarodni denarni sklad, bo morda drugače.

In kaj piše v poročilu?
Kot vsebino poročila pojasnjuje sodelavka Helena Milinković, ki se je vanj poglobila, sta Olivier Blanchard in Daniel Leigh priznala, da so se pri napovedih ušteli za 300 % in da so podcenjevali učinek brezposelnosti na gospodarsko rast. "Poenostavljeno ugotavljata, da gospodarstvo, če vlada denimo zmanjša porabo za en evro, izgubi do evra in pol, kar v končni fazi še poveča dolg v primerjavi z BDP-jem. Varčevalni ukrepi so še vedno nujni, a jih je treba načrtovati dolgoročno in jih dobro premisliti, saj politika hitrega krčenja javnih izdatkov državo potiska v recesijo in ji lahko povzroči nepopravljivo škodo," poročilo povzema Milinkovićeva.

In kaj zdaj?
Čang breme krize vali na države, ki vztrajajo pri varčevalnih ukrepih: Nemčijo, Nizozemsko, Finsko. "Nemci s svojimi ljudmi ne bi nikoli tako ravnali," opozarja Čang. In še: "Bogate države so tiste, ki morajo povečati porabo in ustvariti povpraševanje, da bodo lahko šibkejše države tja izvažale in s tem povečale gospodarsko rast. Če tega ne bo, bo šla evropska ideja po zlu," trdi Čang. Napeljuje na to, da se je treba znebiti predsodkov in moraliziranja. Grki dokazano delajo več ur kot Nemci, a je nekaj fundamentalno narobe v njihovem sistemu. Sistemi se do zdaj v Evropi niso spreminjali, le Islandci so ob finančni krizi zmanjšali dobiček najbogatejšim za 30 %, najšibkejšim pa za 10 %. Povsem obratno kot na "periferiji". Da se torej. A, kot pravi Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman, je za to potreben politični pogum in volja. Ju imamo?

Polona Fijavž, Globus
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
AntiFA
# 22.01.2013 ob 13:05
Bankirji so težava.
kralj kekec
# 22.01.2013 ob 13:09
Korupcija v javnem sekturju krade denar državi !
babooon
# 22.01.2013 ob 13:11
IMF = International Mafia Federation

Varčevanje ni rešitev? Tiskanje denarja pa je? Inflacijo na koncu vsi mastno plačamo, še posebej pa nižji in srednji sloj prebivalstva.

DrKult
# 22.01.2013 ob 15:28
Ne, ne, ne in še enkrat ne. Janša je rekel, da je tako, torej je tako. Zvesti služabniki mu dajo podpis, če ga podpirajo le še oni, jih to ne zanima in četudi je jasno, da čim bo prilika, bo ta človek izvedel poboj vseh, ki niso zanj. Jih ne zanima, on je bog in on je kralj.
Marš iz politike in daj možnost tistim, ki znajo.
SlovenecOriginal
# 22.01.2013 ob 13:38
Pri državah, ki so v težavah (mednje očitno spada tudi Slovenija) ni problem varčevanje samo. Problem je v izvedbi varčevanja. Varčevanja se namreč ne lotevamo s pomočjo večjega nadzora nad porabo javnega denarja, temveč zgolj z dekreti -5%, -10% itd. in posledično upamo, da bo denar nehal odtekati v zasebne žepe.

Vendar žal tisti, ki so pri koritu vedno najdejo način oz. so zadnji, ki so oškodovani. Prej nasrkajo vsi tisti, ki niso nič krivi.

V Grčiji je isti problem, odrežejo polovico javnega sektorja, nič pa ne naredijo za učinkovitejše pobiranje davkov. In to je demontiranje države.

Isto se dogaja v Sloveniji. -10% tukaj, -5% tam, davčne blagajne, obdavčitev nepremičnin ipd. pa iz neznanega razloga ne prideta na vrsto.
Gaga
# 22.01.2013 ob 17:02
nikrast, ne govori neumnosti. Ljudje ne vejo več, kam bi se obrnili... ;)
kolnkista
# 22.01.2013 ob 14:11
V trenutnem sistemu Ponzijeve sheme beri nujne stalne kreditne ekspanzije je tako striktno varčevanje kot v Grčiji norost.
In zati ne rabiš biti kakšen ekonomski strokovnjak.

Posledice bodo boleče-vedno več revežev in brezposelnih, tisti ki bodo še imeli zaposlitev in denar pa se bodo morali soočati z razvrednotenjem njihovega denarnega premoženja.
el CARTEL
# 22.01.2013 ob 13:11
Politika prostega trga je pripeljala do krize, kriza pa se izkorišča za uničenje socialnega sistema, ki ščiti najšibkejše

doktrina šoka, ja.. država mora biti "vitka" (torej ne imeti nikakršnih izdatkov, tipa javno šolstvo in zdravstvo), davkov pa nihče ne bi zmanjšal..

grčija pa je samo peskovnik za resnične bladarje držav.. poizskus..

Varčevalni ukrepi so še vedno nujni, a jih je treba načrtovati dolgoročno in jih dobro premisliti, saj politika hitrega krčenja javnih izdatkov državo potiska v recesijo in ji lahko povzroči nepopravljivo škodo

to ej znano že dolgo.. ni vse v varčevanju. del varčevanja je tudi dati denar potrošnikom, da zaženejo gospodarstvo..

le Islandci so namesto po najrevnejših ob finančni krizi zmanjšali dobiček najbogatejših za 30%, najšibkejših za 10%

ja, a tudi le izslandci so obračunali s politiki, ki so delali v tujem interesu in bankirji..ta država ni "tradicionalno" evropska

glede paul krugmana pa, meni je veliko bolj všeč tisti njegov drug komentar, in sicer tale: "Depresijo v 30. letih prejšnjega stoletja je končal obsežen program javnih del, ki se je imenoval druga svetovna vojna." Tako da vemo, kam vse to vodi
K_ris
# 22.01.2013 ob 14:45
Počutim se, kot da bi lajal v luno. To namreč ponavljam že hudičevo dolgo. Očitno se počasi le spoznava nelogičnost sedanje rešitve.
čofotalček
# 22.01.2013 ob 13:12
Bedasta logika.
Dejmo povečat porabo in ekonomija se bo opomogla. Kaj pa zunanji dolg? Ta se bo tudi zmanjšal.
Jebeš gospodarsko rast na račun pufa.
uiophjk
# 23.01.2013 ob 20:19
Kot vsebino poročila pojasnjuje sodelavka Helena Milinković, ki se je vanj poglobila, sta Olivier Blanchard in Daniel Leigh priznala, da so se pri napovedih ušteli za 300 % in da so podcenjevali učinek brezposelnosti na gospodarsko rast. "Poenostavljeno ugotavljata, da gospodarstvo, če vlada denimo zmanjša porabo za en evro, izgubi do evra in pol, kar v končni fazi še poveča dolg v primerjavi z BDP-jem

Helena Milinković verjetno nima niti ekonomske niti matematične izobrazbe, ampak nekoliko razume angleško in se je zato lahko "poglobila" v poročilo. Naj ji malo pomagam: fiskalni multiplikatorji, kot jih obravnava članek, povedo razmerje med posledično spremembo BDP in spremembo porabe države. Se pravi, če uporabimo najvišje vrednosti zmanjšanje proračuna za 1%BDP povzroči 1.5% zmanjšanje BDP. Ustrezno se zmanjšajo tudi davčni prihodki, ampak bistveno manj kot 1% BDP. Tako da to s povečanjem dolga ne drži.

Navijačem za dvig DDV bi lahko razložili še, da negativni fiskalni multiplikatorji veljajo tudi za dvige davkov.
nimivseeno1
# 23.01.2013 ob 17:46
Antifa
Bankirji so problem
qwertzu
# 23.01.2013 ob 11:30
Potem pa živimo na tuj račun še naprej. A ko nismo varčevali in smo na polno zapravljali 2009-2011 pa ni bilo recesije?! So nori ti Rimljani
VemDaNeVem
# 22.01.2013 ob 18:04
Priznanje da varčevalni ukrepi ne dajejo rezultatov? Bi se tega morali bati ali biti veseli?

Odgovor: Varčevalni ukrepi ne speljejo dovolj denarja na finančne trge in zasebne žepe. To je problem. Treba bo poskusiti kaj močnejšega. Berite med vrsticami :)
johndove
# 22.01.2013 ob 17:10
Varčevanje? Slovenija in Grčija se še naprej zadolžujeta. Prej bi mogli reči "premajhno zadolževanje".
Fr Ro St
# 23.01.2013 ob 03:00
Tale kitajc je lepo povedal, da bi bilo treba kakšen davek tudi dvigniti, da bi se uravnotežil proračun, škoda samo, da je govoril po kitajsko. Pa saj se je tudi kakšen naš ekonomist že obregnil ob to, da bi bilo mogoče višjo dtopnjo DDVja dvigniti za kakšni 2 odstotni točki, pa to še izvoznikov niti ne bi prizadelo, samo naša vlada je bolj slepa, ona samo manjša in zateguje, dokler ne bomo strmoglavili in bo BUM. Potem bomo pa zopet na blagovni menjavi, pa bodo otroc v šolo kakšnega zajca in jajca prinesli, tako kot pri starem.

Tudi gost je bil odličen, moram priznati, kapo dol pred njim. Ve, koliko je 4+4. Škoda samo, da mu je bilo prizanešeno z vprašanjem, iz katerega klobuka bomo dobre 3 miljarde letos potegnili, da pokrijemo primanjkljaj, saniramo banke in vrnemo dolgove, ki bodo zapadli.
vidim
# 22.01.2013 ob 19:27
Brez varčevanja pa tudi ne bo rešitve in kdor trdi da to ne bo zelo boleče tudi laže - druge poti ni in je nikoli ne bo.
vidim
# 22.01.2013 ob 19:26
Niso bankiriji težava, težava so neumni ljudje, ki so verjeli, da se delniško napihnjeno stanje nadaljuje. Vsak pameten bi dobro premisli, ali se zadolži in za kolikođ

in pametni so tako tudi delali. Samo kaj ko jih je samo peščica in jih ljudje nikoli ne bi hoteli za vodje,
Banelion
# 24.01.2013 ob 01:26
Navijačem za dvig DDV bi lahko razložili še, da negativni fiskalni multiplikatorji veljajo tudi za dvige davkov.

Aha, seveda je pa vprašanje za koliko. Če znižanje porabe 1.5% potroši potem zvišanje proračunske porabi 1.5% prinese. Torej v kolikor je multiplikator DDVja manjši od 1.5 potem se splača. Sploh pa kaj pa multiplikatorji kakih drugih davkov. Koliko je kaj multiplikator davka na dobiček, na dividende, na rente, na finančne transakcije, na prazne nepremičnine... Cel kup davkov za katere sumim da je multiplikator pod 1 in bi jih bilo idealno zvišat (ali jih sploh imet) in potrošit skozi proračun z multiplikatorjem 1.5.
nikhrast
# 22.01.2013 ob 20:08
Fantje, Slovenija je unikaten primer, pa kako se bo zapravljalo, od kje denar?
Samo ni vsepovsod po svetu tako, obresti so ponekod še vedno nizke, denar si lahko še vedno sposodižš. V Severni Ameriki, na primer, puf še raste, avtomobili se dobro prodajajo, nepremičninski trg se okreva, po velemestih pa pravzaprav nori. Denar se na banki še vedno dobi, v Kanadi je minister za finance lansko leto celo poostril pogoje za kredit, za bajto si lahko sposodiš samo milijon dolarjev zavarovanega kredita.
dr.Kobilšek
# 22.01.2013 ob 19:33
Bruno kaj bi rad povedal? Kaj ima ERP z Marshallovim načrtom? Trdiš,da je bila nemčija deležna preliva denarja po mp?
G.Bruno
# 22.01.2013 ob 17:46
Dejstvo pa je,da se je
Nemčija po drugi sv. vojni pobrala sama brez pomoči marshallovega plana in postala najmočnejše gospodarstvo v evropi.To nekaj velja.


Aja ? Malo poguglaj Marshalls plan ali ERP.
dr.Kobilšek
# 22.01.2013 ob 17:36
Vsi novodobni ekonomisti kritizirajo politiko nemčije.Dejstvo pa je,da se je
Nemčija po drugi sv. vojni pobrala sama brez pomoči marshallovega plana in postala najmočnejše gospodarstvo v evropi.To nekaj velja.
nikhrast
# 22.01.2013 ob 15:59
Varčevalni ukrepi so problem v Evropi, ne pa v Severni Ameriki.
Zapravlja se še vedno, avto industrija, na primer, je v najboljši situaciji po letu 2007, nepremičninski trg se je opomogel, ponekod pa sploh ni bil problem. Po velemestih so cene šle skozi streho.
Sploh ne moreš verjeti kako se folk zadolžuje, ta nepremičninski bum po velemestih je povzročil še višje zadolževanje. Vredmost bajte seje dvignila, folk pa na banko da dvigne kredit na to višjo vrednost.
Ne samo dolžiti bankirje, ljudje sami so ravno tako pohlepni in požrešni; je res treba vzeti vsak kredit ki vam ga ponujajo bankirji? Če te bankir kliče in ti ponuja denar, bi rekli "ne", hvala lepa?
Polona Fijavž
link
Ko želi Nemčija omejiti priseljevanje, Slovenija postavi ograjo
13. november 2015 ob 11:37 V Uradu kanclerke so prejšnji teden hvalili odlično sodelovanje s Slovenijo pri ravnanju z begunci. Da se Merklova in Cerar redno slišita in usklajujeta, so povedali. To je bilo v ponedeljek.
Več novic ...
Kazalo