Kolumne
(1)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.4 od 5 glasov Ocenite to novico!
DZ, Mateja Vraničar Erman
Mateja Vraničar Erman je garancija, tudi za Bruselj, da se v konsolidaciji javnih financ ne bo zgodilo nič dramatičnega, a se bo za koalicijo spremenilo dovolj, da bo drug polčas Cerarjeve vlade znosnejši pri rahljanju varčevalnega svežnja. Foto: DZ/Martina Čuk
Matija Stepišnik. Foto: MMC RTV SLO

Za uvod v jesen tri interpelacije in nova finančna ministrica

Kolumna Matije Stepišnika
12. september 2016 ob 21:41
Ljubljana - MMC RTV SLO

Politično jesen odpirajo tri interpelacije in ustoličenje nove finančne ministrice. Mateja Vraničar Erman je garancija, tudi za Bruselj, da se v konsolidaciji javnih financ ne bo zgodilo nič dramatičnega, a se bo za koalicijo spremenilo dovolj, da bo drug polčas Cerarjeve vlade znosnejši pri rahljanju varčevalnega svežnja.

Istočasno premier krepi kabinet, za državnega sekretarja je pripeljal spornega nekdanjega prvega nadzornika NLB-ja Antona Žuniča, tja se seli dosedanji generalni sekretar SMC-ja Erik Kopač. Če zgoščevanje interpelacij kaže na dvig predvolilnih obratov v opoziciji, pa vladni premiki izrisujejo fronte, okoli katerih bodo tekli ključni politični konflikti.

Na dnevni red prihaja potencialno najbolj eksplozivna prodaja – NLB. Poleg lobijskih spopadov v SDH-ju in slabi banki je ta ključna za obvladovanje zadnje faze privatizacije. Druga, še veliko pomembnejša fronta so vprašanja množičnih migracij, medkulturnega in mednacionalnega dialoga, varnosti, politične umestitve države znotraj geopolitičnih premikov, kot jih ni bilo od padca berlinskega zidu. Če je bankrot Lehman Brothersa stresel kapitalistični sistem, so vojna v Siriji, z njo povezane napetosti in seveda begunski val začeli dramatično preoblikovanje politične, obrambne, varnostne, pa čisto življenjske realnosti, posledično tudi rehabilitacijo populizma, ki spretno druži nacionalistično in socialistično demagogijo.

In mi? Ob globalni finančni krizi smo bili država brez razvojnega koncepta, vizije, tudi dovolj verodostojnih, prepričljivih političnih liderjev. In v nove krizne spirale, se zdi, vstopamo podobno. Kot pravzaprav EU v celoti. Kot skupnost, ki nima realnega načrta za plovbo v viharju nepovratnih, tektonskih družbeno-ekonomsko-političnih transformacij, nismo plejerji, ampak le statisti, ki jih zanaša sam in tja na šahovnici, kot jo preurejajo nove geopolitične silnice. Te svet spreminjajo v polje militantnih avtoritarnih režimov. Nas zaposlujejo lokalne zgodbe: privatizacija, nedelujoči državni podsistemi, zdravstvena reforma in tako dalje. Te niso nepomembne, nasprotno, a kažejo, kje se je, medtem ko se zadnje desetletje svet nepovratno spreminja, pri nas ustavil čas. In čemu se bomo čez leta spet spraševali, zakaj v odločilnih momentih nismo nič prav razumeli.

Matija Stepišnik, Studio City
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
mb128
# 13.09.2016 ob 15:37
Eh ja interpelacije. Nekaj se pač mora dogajati da se na koncu ne bo zgodilo nič. Mimogrede za to, da bi se zgodilo kaj pa je potreben denar in seveda odobritev gospodarja, ki se nahaja na drugi strani Atlantika!
Vizija?! Mislim, ne bi se rad ponavljal. Komentar bi namreč bil skoraj na las podoben prejšnjemu.
Mimogrede, kaj pa mislite le zakaj tudi Eu nima vizije ne samo mi?!
Matija Stepišnik
link
Maske so padle
2
5. junij 2017 ob 21:27 Volitvam v EU-ju ta čas pripisujemo predznak prelomnosti. Francoske, britanske, nemške, za nas tudi avstrijske volitve so križišča, ki bodo politično utirila prihodnost Unije.
Več novic ...
Kazalo