Kolumne
(2)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.7 od 10 glasov Ocenite to novico!
Marko Radmilovič
Če potegnemo črto: vsa zgodovina, vse religije, filozofije in vzgoja tako posameznika kot narodov svarijo pred kaznijo. In kaznimi. Kazen je ultimativni bič, je palica, pogostejša od korenčka, je bog; kazen je začetek s prvim vdihom in konec z zadnjim izdihom. Kazni se bojimo, zaradi kazni živimo. Foto: Anže Vrabl

Dodaj v

Zločin in kazen po slovensko

Kolumna Marka Radmiloviča
14. november 2017 ob 20:11
Ljubljana - MMC RTV SLO

Danes pa razmišljanje o teoriji in praksi kaznovanja. A za uspešno analizo najprej potrebujemo predzgodbo.

Slovensko ignoriranje zaveze, dane Bruslju, da bomo prodali NLB, je pripeljalo tudi do nekaterih kreativnih rešitev. Besedico "kreativno" so v tej besedni zvezi uporabili odgovorni, gre pa za načrt, da banke ne odprodamo in tako zavestno sprejemamo kazen, ki bo sledila. Menda gre za kazen nekaj sto milijonov evrov, ampak milijoni, ko govorimo o bankah, tako ali tako niso bistveni. Načrt, menda v morju slabih rešitev, niti ni povzročil prevelikega razburjenja; zaslediti je poslansko vprašanje opozicijskega SDS-a, kakšen medijski zapis, in to je v glavnem to. Država bo plačala kazen, ob tem pa se nihče pretirano ne razburja …

Za razumevanje kreatorjev tega miselnega načrta je treba o smislu kazni vprašati eno največjih avtoritet na obravnavanem področju, in sicer Botra Meseca.

Boter mesec je Zvezdico Zaspanko za kazen poslal na Zemljo in ob tej kazni se zdijo vse druge brez zveze. Zato toliko bolj sproščeno k splošni teoriji kaznovanja

Na prvem mestu poznamo klasično kazen tipa Fjodorja Mihajloviča. Ta kaznovalna teorija predvideva, da je na sprednjem koncu kazni – zločin. A Slovenija se z neprodajo NLB v ta tip kazni ne vklaplja ... Kajti zločina še ni storila, kazen pa bi že plačala. Se pravi, da bi radi plačali kazen vnaprej, da bi pozneje ne storili zločina! To pa je psihološki zaplet, ki bi še samega Razkolnikova stal nočnega spanca.

Drugi priljubljen in pogost tip kazni je kazen po preračunljivosti. Recimo, ko avtoprevoznik v rezervoar namenoma naliva kurilno olje. Seveda tvega kazen, a bo ta v vsakem primeru manjša, kot je bil in bo dobiček zaradi cenejšega energenta. Tudi s to kaznovalno prakso se Slovenija z NLB-jem ne more poistovetiti ... naša država ni v primeru prodaje NLB-ja nikoli na profitu; kajti naša največja banka ne gre na kurilno olje, temveč na milijone ... Ob tem pa bomo, v nasprotju z avtoprevozniki, v vsakem primeru dvakratno kaznovani. Če je ne prodamo, bomo plačali kazen, če jo prodano, jo bomo, po zagotovilih odgovornih, prodali prepoceni. Da bo iztržena cena nekoč v prihodnosti višja od plačila kazni v sedanjosti, pa je špekulacija, nevredna resne ekonomske analize …

Potem je tu še tretji tip kazni, imenovan vzgojna kazen! To Boter Mesec uporabi pri Zvezdici Zaspanki. "Kazen mora biti vzgojna," pravi Boter Mesec, in zvezdica, ki jo imajo zaradi zamujanja vsi na nebu dovolj, mora na svojo zemeljsko kalvarijo. A če plačamo kazen za neprodajo, ne bo ta niti najmanj vzgojna. NLB smo medijsko, politično in kadrovsko kaznovali že mnogokrat, pa se ni ničesar naučila. Ravno obratno: namesto da bi mi s kaznijo vzgojili banko, je banka s kaznijo vzgojila nas … Po novem vanjo in zanjo mečemo denar, ne da bi ob tem govorili grde besede … Kajti kako drugače razumeti plačilo kazni zaradi NLB-ja kot tiho dokapitalizacijo?

Se pravi, da kar deluje na zvezdice, ne deluje na banke! Mogoče bi pomagal Pepe Lučka, ki bi banko enostavno ugasnil: »Škrc, pa bo tema!«

To, kar se dogaja s slovenskim plačilom kazni za neprodajo NLB-ja, še najbolj spada v okolje tako imenovanih prostovoljnih kazni. Te pa so slabo raziskane in zunaj kategorije nenavadnih spolnih praks tudi redke. Če se kaznovanju prostovoljno predajajo posamezniki v spalnicah, pa si je enako za cele države težje predstavljati.

Pa vendar:

»Slovenija leži privezana nad posteljo, nad njo pa se sloči Evropa – vsa v usnju, z usnjenim bičem v roki. "Kaznuj me, gospodarica," moleduje Slovenija.

Potem pa se okolje, ki naj bi nam nudilo največjo mogočo zaščito, se pravi država, z neznosno lahkoto odloči za kazen iz čiste preračunljivosti.

Ob niti ne tehtnem ali zahtevnem premisleku se v človeku-državljanu vsaj v manjši meri zruši sistem vrednot, ki jih ta država propagira ali celo ščiti z ustavo. Kako bomo v tej državi še kadar koli zaupali načelom, morali in ločili prav od narobe, če je že tudi kazen postala tržno blago?

Če je kazen v zameno za nekaj sto milijonov več upravičljiva – ekonomsko, moralno in etično zagotovo ni.

Marko Radmilovič, Val 202
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
henrik.r
# 14.11.2017 ob 20:26
Vedno je prijetno brati Radmilovičeve kolumne. Ne bom rekel, da je vedno nevtralno, a vendar humoristično korektno. Ob aktualnosti teme me privlači umetnost artikulacije in sočnost jezika.
Vsekakor prijetna popestritev od vsesplošni devalvaciji novinarskih prispevkov.
Marko, kdaj izide "the best of"?
Ples
# 20.11.2017 ob 04:19
Boter mesec je Zvezdico Zaspanko za kazen poslal na Zemljo in ob tej kazni se zdijo vse druge brez zveze.

... prostovoljnih kazni. Te pa so slabo raziskane in zunaj kategorije nenavadnih spolnih praks tudi redke.

:)))
Od pravljice do krute resničnosti ... Fajn kolumna.
Marko Radmilovič
link
Mravljičarji in čeladarji na gradbišču
6
7. november 2017 ob 17:46 No, čeladar, to je druga sorta, maraton odprtih kart, brez ogrevanja nabada, ker obvlada nizki štart.
Več novic ...
Kolumne
link
Po koncu teniške sezone: ogromno vprašanj za leto 2018
18
20. november 2017 ob 09:31 Sezona, ki je na teniški prestol vrnila Rafaela Nadala in Rogerja Federerja, je na zadnjem dejanju ponudila predogled imen, ki bodo čez pet let vladala temu športu.
Več novic ...
Kazalo