Bežigrajski stadion, Plečnikov stadion. Foto: MMC RTV SLO
Bežigrajski stadion, Plečnikov stadion. Foto: MMC RTV SLO

Želja po obuditvi stadiona ostaja
Pečečnik je sprva najavil, da je na zavezujočo ponudbo pripravljen čakati do 1. novembra. Ljubljanski župan Zoran Janković je na včerajšnji novinarski konferenci dejal, da pogovori še zmeraj tečejo, rok, ki ga je postavil poslovnež Pečečnik, pa je označil kot "informativne narave".

Kot so zapisali na ministrstvu za kulturo, je Plečnikov stadion za Bežigradom edinstvena kulturna in športna dediščina iz obdobja med obema vojnama, ki tragično propada. Z ministrstva so sporočili še, da je s problematiko stadiona seznanjena tudi zdajšnja vlada, ki v dialogu z vsemi deležniki že preučuje različne možnosti rešitve ter vrste sodelovanj v skrbi za ohranitev in oživitev stadiona.

Sorodna novica Ali je država pripravljena odkupiti Plečnikov stadion za 18 milijonov evrov?

"Pri tem je nujen konstruktiven dialog med mestom, zasebnim lastnikom in državo, saj bomo le tako prišli do najbolj optimalne rešitve, ki bo v korist ljudi, okolja in ohranjanja kulturne dediščine," so zapisali in dodali, da je na to temo že bilo nekaj sestankov ter da v pogovorih, ki potekajo, iščejo možnosti državnega odkupa Bežigrajskega stadiona. Istočasno čakajo tudi na novo cenitev.

Župan Janković je na včerajšnji novinarski konferenci povedal še, da Joc Pečečnik prodaja izključno zemljišča, na katerih stoji stadion. Pred ustanovitvijo skupne družbe Bežigrajski športni park (BŠP) sta bila lastnika teh zemljišč Pečečnikova družba in Olimpijski komite Slovenije (OKS). Pečečnikova družba Elektronček je sicer 59-odstotna lastnica, MOL ima 28 odstotkov, OKS pa obvladuje 13-odstotni delež projektne družbe BŠP.

Stadion naj bo namenjen športu
Da bi država kupila Plečnikov stadion, se Jankoviću načeloma zdi zanimiva ideja, vendar pod dvema pogojema. V tem primeru si želi, da država prenovi kulturni spomenik in da bo stadion predvsem namenjen športu. "Nogometni stadion ima svojo zgodovino, lepo zgodovino. Tu se je začenjal nogometni klub Olimpija uveljavljati v prvi jugoslovanski ligi. Tako da bi ga še vedno uporabljali za nogomet in za razstave v okviru kulturnih dogodkov. Nič ne nasprotujem temu, da bi bil lahko tam tudi kakšen koncert," je dejal župan. Po besedah župana občina ni naklonjena ideji, da bi stadion postal odprta zelena oziroma sprehajalna površina.

Janković še ne ve, kakšna bo vloga občine, če država odkupi stadion, saj se na Magistratu o tem še niso odločili. Delež MOL-a, ki je trenutno 28-odstoten, se namreč lahko zniža na okoli 14 ali 15 odstotkov, če bo obveljala odločitev višjega sodišča, da zemljišče med stadionom in Koroško ulico pripada etažnim lastnikom Fondovih blokov, je pojasnil župan.

Občinski delež lastništva je trenutno 28-odstoten, vendar se zna znižati na 14 ali 15 odstotkov, če bo obveljala odločitev višjega sodišča, da zemljišče med stadionom in Koroško ulico pripada etažnim lastnikom Fondovih blokov. Foto: BoBo
Občinski delež lastništva je trenutno 28-odstoten, vendar se zna znižati na 14 ali 15 odstotkov, če bo obveljala odločitev višjega sodišča, da zemljišče med stadionom in Koroško ulico pripada etažnim lastnikom Fondovih blokov. Foto: BoBo

MOL je omenjeno parcelo skupaj z zemljiščem ob Samovi ulici kot stvarni vložek vložil v družbo BŠP. Vrhovno sodišče je sicer na pobudo BŠP-ja dopustilo revizijo, ker kljub pravnomočni odločitvi višjega sodišča še vedno vztrajajo, da zemljišče ob Koroški ulici pripada občini. Postopek na vrhovnem sodišču se še ni zaključil. Ministrstvo za naravne vire in prostor je nazadnje izdajo gradbenega dovoljenja za projekt BŠP-ja zavrnilo maja letos, saj je presodilo, da projekt ni skladen s kulturnovarstvenim soglasjem.