Beremo
Istomesečniki
Osrednja pripovedna nit romana je postavljena v Beograd v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, v mesto duhov, ki vladajo na širšem, od vojne razpadajočem ozemlju Balkana. Foto: Založba Goga
Svetlana Slapšak
Večkrat nagrajena avtorica Svetlana Slapšak je Istomesečnike napisala pred skoraj četrt stoletja v Beogradu, leta 1996 je v beograjski reviji ProFemina izšel njegov odlomek, na celotno objavo pa je moral čakati do leta 2016, ko je v srbščini izšel pod naslovom Ravnoteža. Foto: BoBo

Dodaj v

Svetlana Slapšak: Istomesečniki

Prevedla Seta Knop; Novo mesto: Goga, 2018
21. avgust 2018 ob 19:23
Ljubljana - MMC RTV SLO, Radio Slovenija

Mednarodno nagrajevana doktorica antičnih študij, filologinja, lingvistka, antropologinja, esejistka, prevajalka, kolumnistka, urednica, profesorica balkanologije in študij spola Svetlana Slapšak je svojim številnim znanstvenim in humanističnim delom dodala novo knjigo.

Po romanesknem prvencu Leon in Leonina ali Zgodba o vztrajnosti iz leta 1997 so Istomesečniki njen drugi roman. Napisala ga je pred skoraj četrt stoletja v Beogradu, leta 1996 je v beograjski reviji ProFemina izšel njegov odlomek, na celotno objavo pa je moral čakati do leta 2016, ko je v srbščini izšel pod naslovom Ravnoteža. Čeprav je zaradi tematike in družbenega ozračja v Srbiji dostopen zgolj filtriranemu krogu bralcev, je bil v ožjem izboru za Ninovo nagrado in nagrado Meše Selimovića, prejel pa je Vitalovo nagrado za najboljšo srbsko leposlovno knjigo leta.

V slovenščini je naslov romana povednejši. Medtem ko je izvirni naslov Ravnoteža ime za slaščico, sta se avtorica in prevajalka odločili, da ostaneta pri delovnem naslovu, ki označuje ljudi, rojene v istem mesecu. To, da imajo ti precej skupnega, pa, kot priča roman, ni odvisno zgolj od datuma rojstva.

Osrednja pripovedna nit romana je postavljena v Beograd v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, v mesto duhov, ki vladajo na širšem, od vojne razpadajočem ozemlju Balkana. Tiste, ki niso umrli na bojišču ali ki se niso izselili, čaka umiranje na obroke v povojnih ostankih. Izjema je ena izmed protagonistk romana Istomesečniki, ki v skrajno nezavidljivih časih ne le preživi, ampak na pogorišču človeštva z nesebično, topline polno pomočjo drugim znova zgradi temelje za človeka vredno življenje. Milica, njena mati Ela in prijateljica Dara, vsaka oropana življenjskih radosti, skrivajo moške pred vojaškim naborom, skrbijo za begunce, ostarele, bolne in z veliko zdrave empatije, vere v dobro in neusahljivega humorja bodrijo druga drugo.

In pišejo literaturo.

Vzporedno z osnovno pripovedno nitjo namreč tečeta še dve tematsko samosvoji in od osrednje ločeni zgodbi. Prva je parodija velikega nacionalnega pisatelja – gre za Dobrico Čosića –, čigar rokopis nastajajočega romana osrednja protagonistka Istomesečnikov, Milica, na skrivaj vpisuje v računalnik. Pri tem gre predvsem za pastiš sloga in ne toliko za avtorjev prepoznavno-trivialni zaplet. Druga zgodba je briljanten hommage sestram Brönte, ki na avtorico, taisto Milico, in na njeno prvo bralko in kritičarko Daro deluje predvsem zdravilno. Miličina navdihujoča različica Jane Eyre se bere neverjetno sodobno, s čimer podpira močno izraženo feministično noto v romanu, ki se med drugim kaže tudi v hudomušno-očarljivih erotičnih prizorih.

Roman Svetlane Slapšak Istomesečniki je ob neredkih kulinaričnih izsekih – ženske večinoma komunicirajo med pripravljanjem hrane – poln sugestivnih metaforičnih dotikov, s katerimi protagonisti razgrinjajo in hkrati mehčajo življenje, ali bolje, lebdenje v trenutku, pozabljenem od sveta. Eden takih je poletna meditacija osrednjih protagonistov na enem od beograjskih splavov: "Še kakih petdeset let bomo ostali tako, z iluzijo, da plovemo, toda na istem mestu. Se strinjate?"

Istomesečniki, premišljeno zasnovan in drzno, a hkrati nadvse sproščeno napisan roman, so v svoji večplastnosti, zgrajeni na ruševinah vojne, oda ženski emancipaciji in človečnosti na splošno, pa tudi hommage Beogradu in ljudem v njem. Tistim ljudem, ki, kot piše, "zmagujejo v vojnah in izgubljajo v miru" ter se ukvarjajo "s slogom, ko je smisel previsok cilj".

Jasna Lasja, iz oddaje S knjižnega trga na 3. programu Radia Slovenija (ARS)
Prijavi napako
Komentarji
Ljubinica
# 22.08.2018 ob 16:08
Jaz del gospe SS nisem brala, tako da jih ne morem soditi.
Lahko pa presojam njene izjave, ki jih na dnevni bazi trosi v medijih, tako v časopisih kot na tv.

In mene ena oseba, ki se predstavlja (indentificira) kot Svetlana Slapšak, doktorica bla bla bla, ki povsod poudarja svojo zgodovinsko izkušnjo preganjane intelektualke, pač ne prepriča, ko v isti sapi vzklika, da na srečo identiteta počasi izgublja na vrednosti in pomenu, in da upa, da bo to kmalu zabrisana kategorija (to je izjavila sicer v kontekstu spolne in narodnostne identitete, pa vendar). Moji spolna in narodnostna identiteta sta zame sveti, zato naj si pač ne drzne posegati na to področje.

Gospa, ki prihaja iz nekega drugega okolja, verjetno pa ima slovensko državljanstvo, na javni tv izjavi, da bi ukinila državne proslave, komisija za Prešernove nagrade pa bi o prejemnikih morala glasovati za zaprtimi vrati, je pač zame vredna prezira. Kdo je ona, da bo vsem državljanom omejevala državne proslave??? Kdo je ona, ki bo ljudem brisala identitete (narodnostne, spolne ali katerekoli druge)???

Če želi biti brez identitete sama, pač naj bo. Zame je torej samo številka. Tista prva. Nič = 0.
Sklonjen
# 22.08.2018 ob 12:11
@brisko ... bi zdaj dodal še kaj v zvezi s temo ;)
Ljubinica
# 21.08.2018 ob 22:04
Mani je fascinantno, kako je dotična gospa v zadnjih dveh letih zasedla skoraj ves slovenski medijski prostor.
Pred tem se je sploh ne spomnim, zdanji dve leti pa bilo kuda, Svetlana Slapšak svuda. Zanimivo.

Pa čestitke ob izdaji nove knjige.
Sklonjen
# 22.08.2018 ob 13:44
@raknacnavi
in hitro ugotovim... da to novico informacijo al kaj je, siri seveda kdo drug kot nova tv. Res ste smesni. A to vse po nareku delate???


Smešno, res ... zdaj je sporno kdo posreduje informacijo in ne kaj informacija pove?!

Ne ubij poštarja, če ti ni všeč sporočilo ki ga prinaša!
Matjaz82
# 04.09.2018 ob 11:48
@Ljubinica...verjetno je niste ,brali, verjetno pa tudi sicer ne berete prav dosti. Se raje zanašate na novičke iz interneta ne?
In glede na to ,da je ne berete in ne poznate ste vseeno sestavili kar žolčen dopis, ki sigurno izhaja iz tega, da se z njo sploh ne ukvarjate ne?
Matjaz82
# 04.09.2018 ob 11:46
Grozno kako se ponovno preganja in diskreditira humaniste in družboslovce. Kot v srednjem veku. Seveda ker vedo o svetu veliko in ga razlagati z distance, kar pa marsikomu ni všeč, saj razgalja njegovo škodljivo delovanje za družbo.

Nekaj takih podrepnikov se oglaša celo tukaj.
Sklonjen
# 22.08.2018 ob 09:41
Osebno me je strah oseb, ki se razumejo na vse, še posebej če so bile v svoji domovini že obsojene poneverbe!
raknac navi
# 22.08.2018 ob 12:45
In se vprasanje za najbolj glasnega predhodnika. Kje kdaj in kaksne poneverbe je bila obtozena gospa SS?
HOR
# 24.08.2018 ob 23:10
Slapšakova je vedno zanimiv in potreben glas humanističnega razuma...
raknac navi
# 22.08.2018 ob 12:41
Naravnost smesno. Zalostno. Zenska je bila leta 80 vrzena s fakultete z nekimi cudnimi razlogi in z neko kao disciplinsko odlocbo. V casu komunizma. In nasi vrli jansisti v tem primeru verjamejo komunisticnemu sistemu in ne intelektualki, ki je bila politicno preganjana. Folk raje verjame neimenovanemu viru rumenega novinarja in politicnega prisklednika Pozarja. In diskreditira brez repa in glave. Grem stavit, da od pisocih nihce ni prebral niti ene njene knjige. To je nivo kulturne politicne ali filozofske debate pri nas. Gremo sploh lahko se nizje??? Tolazi me dejstvo, da vas je malo.
Brisko
# 22.08.2018 ob 12:03
Ona je pač del nasprotnega pola janšistov.
Tu ne gre za intelektualne debate, v katerih bi prevladala moč argumentov, temveč za nekakšen nogomet za samooklicane intelektualce. Podobno kot v nogometu gre tu namreč za dve skupini, ki se na isti način, ki ni nujno pošten, želita dokopati do istega cilja. Pri tem ju podpira množica, ki od njihovih uspehov seveda nima nič. So pa oboji prepričani, da so samo njihovi brezmadežni, nasprotniki pa so poosebljenje zla.
Vsak normalen človek pa se seveda zgraža nad obojimi, ker oboji družbi delajo veliko škodo.
Beremo
link
Klarisa Jovanović: Izgnana
13. november 2018 ob 14:22 "Izgnala sem se iz očetove hiše. / Izgnala sem se iz nje, še preden sem jo dodobra spoznala." Prva verza tretje pesniške zbirke Klarise Jovanović Izgnana sta hkrati ključna v njej.
Več novic ...
Kazalo