Južno notranje dvorišče servitskega samostana v Kopru delno zamejujeta dva kraka samostanskega križnega hodnika. Na posnetku je pogled na severni krak. Foto: InnoRenew COE/Tim Mavrič
Južno notranje dvorišče servitskega samostana v Kopru delno zamejujeta dva kraka samostanskega križnega hodnika. Na posnetku je pogled na severni krak. Foto: InnoRenew COE/Tim Mavrič

Raziskovalci centra odličnosti InnoRenew CoE in Univerze na Primorskem (UP) med drugim izvajajo dokumentacijske aktivnosti z uporabo 3D-skenerja.

Prestižna rimska vila pod samostanom
Že leta 2011 so arheološka izkopavanja razkrila izjemne najdbe, ki bistveno povečujejo zgodovinsko vrednost samostanskega kompleksa, so spomnili v centru odličnosti InnoRenew. Odkrili so vzorce črno-belega mozaika, prekritega s plastmi razpadlega ometa in barvnih pigmentov ter z razpršenimi zaplatami hidrofobne malte, ki je bila pogosta v starorimskih hidravličnih sistemih. Arheologi so ugotovili, da je pod samostanom prestižna rimska vila iz 1. stoletja našega štetja.

Ohranjanje splošne materialne avtentičnosti je temelj varstva kulturne dediščine, zato je izdelava podrobne dokumentacije obstoječega stanja zaščitenih stavb izjemno pomembna. Dobra dokumentacija omogoča tako natančno planiranje prenove kot tudi pregled nad prvotnim stanjem stavb, ki je posebej pomemben, če je pozneje nujna vrnitev v prvotno stanje, pa je zapisano na spletni strani primorske univerze.

Izdelava natančnega 3D-modela je v zaključni fazi
Raziskovalci InnoRenewja tako zdaj s 3D-skenerjem, torej najsodobnejšo in najnatančnejšo razpoložljivo tehnologijo, izvajajo dokumentacijske aktivnosti v servitskem samostanu. Tak skener lahko določen notranji ali zunanji prostor posname in pretvori v digitalni 3D-model, ki omogoča enostavno merjenje realnih razdalj in razmerij ter predstavlja temelj za izdelavo informacijskega modeliranja gradenj.

3D-skener lahko posname tudi 360-stopinjske fotografije v visoki resoluciji, kar še poveča njegovo uporabnost v procesu dokumentacije. Natančen 3D-model servitskega samostana, ki bo omogočil proučevanje različnih stavbnih parametrov, vključno z volumni materialov in deformacijami stropov, je v zaključni fazi.

V prostorih nekdanjega servitskega samostana, zgodovina katerega sega v 12. stoletje, je še pozno v 20. stoletju domovala porodnišnica, od leta 2003 pa stavba propada. Lastništvo stavbe so leta 2011 prenesli z države na Univerzo na Primorskem, a se je v vseh teh letih zatikalo pri denarju. Rektorica Univerze na Primorskem Klavdija Kutnar je spomladi ocenila, bi za obnovo bi potrebovali vsaj 10 milijonov evrov. Na univerzi sicer računajo, da bi jim do sredine leta 2021 uspelo pridobiti določena sredstva, tudi evropska.

Na poti je tudi virtualni sprehod skozi samostan
Na objektu bodo sicer potrebne še dodatne termografske raziskave. V tem primeru bo InnoRenew uporabil svojo novo visokozmogljivo termično kamero, ki lahko pogledala globlje v strukturo stavbe in razkrije, kar starejši instrumenti niso zmogli. Delo, ki ga opravlja InnoRenew, ne bo prispevalo le k prenovi stavbe, temveč tudi k celoviti digitalizaciji stavbe, ta pa bo podlaga za morebitno postavitev objekta v virtualno okolje, po katerem se bodo lahko sprehodili tudi zunanji obiskovalci.

Zapuščena zgradba edinega ohranjenega servitskega samostana na slovenskih tleh stoji na skalnatem platoju nad starim koprskim pristaniščem na Santorijevi ulici. Foto: InnoRenew COE/Tim Mavrič
Zapuščena zgradba edinega ohranjenega servitskega samostana na slovenskih tleh stoji na skalnatem platoju nad starim koprskim pristaniščem na Santorijevi ulici. Foto: InnoRenew COE/Tim Mavrič