Arheološke raziskave na Ptuju trenutno potekajo na območju severnega predela Jadranske ulice, severnega dela Vrazovega trga, Šalamunovi ulici in na dvorišču stare steklarske delavnice.

Foto: Skupina STIK/Matija Lukić
Foto: Skupina STIK/Matija Lukić

Predhodno sondiranje, ki so ga opravili zaradi ugotavljanja arheološkega potenciala, je sicer dalo slutiti, da je pod tamkajšnjimi tlakovci skrito izobilje arheoloških odkritij, vendar pa je arheologe in siceršnje poznavalce ptujske zgodovine precej presenetila kakovost tukaj ohranjenih arheoloških ostalin. V okviru zdajšnjih raziskav so se dokopali predvsem do mlajših najdb, ki se razvrščajo v dolgem nizu od zgodnjega srednjega veka oziroma časa nastajanja srednjeveškega Ptuja ter vse do novega veka oziroma obdobja med 18. in 19. stoletjem.

Obrtniška spretnost na meji umetniške ustvarjalnosti
Arheološke raziskave, ki jih po naročilu ptujske občine izvaja zavod Skupina Stik skupaj s partnerji, so prav tako nekoliko nepričakovano postregle tudi z vpogledom v polpreteklo zgodovino mesta.

Arheološke raziskave izvaja zavod Skupina Stik skupaj s partnerji (podjetji PJP, d. o. o., in Avgusta, d. o. o.) za naročnika Mestno občino Ptuj. Foto: Skupina STIK/Matija Lukić
Arheološke raziskave izvaja zavod Skupina Stik skupaj s partnerji (podjetji PJP, d. o. o., in Avgusta, d. o. o.) za naročnika Mestno občino Ptuj. Foto: Skupina STIK/Matija Lukić

"Pri pripravljalnih gradbenih delih oziroma odstranjevanju asfaltnih cestišč smo odkrili in na zahtevo arhitektov tudi dokumentirali dobro ohranjena tlakovanja, narejena iz tako imenovanih mačjih glav (prodnikov) z začetka 20. stoletja, in to na vseh ulicah in trgu. In kot so pokazale nadaljnje raziskave, bi lahko novoveški Ptuj oklicali za 'mesto mačjih glav'," je povedal Rene Masaryk iz Skupine Stik.

Nadalje so na območju Stare steklarske odkrili dobro ohranjene arhitekturne sklope in ostanke posameznih hiš, pri čemer so nekatere izmed njih na tej lokaciji stale že v 15. stoletju, večinoma pa v 17. in 18. stoletju. Masaryk je izpostavil, da je imel del dvorišč in presenetljivo tudi nekateri prostori v hišah tlake narejene iz omenjenih mačjih glav.

Foto: Skupina STIK/Matija Lukić
Foto: Skupina STIK/Matija Lukić

Sicer je šlo za razmeroma preprost in dostopen material, vendar pa so po besedah raziskovalcev polagalci tlakov pokazali veliko obrtniške spretnosti ali celo umetniške ustvarjalnosti – tako pri izbiri raznovrstnih prodnikov kot pri njihovi obdelavi in samem polaganju.

Nove ugotovitve o srednjeveškem in novoveškem Ptuju
Posamezne najdbe in situacije pričajo o opremljenosti prostorov v objektih oziroma hišah in njihovi namembnosti. Portali vrat, kurišča oziroma peči, baze stopnic, nekoč vodečih v višja nadstropja, in ohranjeni inventar govorijo o urejenosti prostorov. Sedimenti, smetišča in greznice na dvorišču – ki so za arheologe prave zakladnice – skrivajo množice odvrženih odlomkov in ali pa tudi celih predmetov vsakodnevne rabe.

Med raziskavami so med drugim pod ostalinami ruševin hiše, ki je zgorela v 15. oziroma 16. stoletju, odkrili celoten in dobro ohranjen inventar shrambe – nemara kuhinje – z večjim številom lončkov, skled in drugega posodja, ki je deloma vsebovalo tudi v ognju prežgane žitarice, najbrž ostanke hrane. Pod tlaki iz mačjih glav na območju današnjih Jadranske in Šalamunove ulice so se ohranili nizi starejših prodnatih tlakovanj ulic. Najstarejše izmed tamkajšnjih hiš so imele vstope ohranjene celo več kot meter pod današnjo pohodno površino, kar razkriva, koliko se je dvignila površina ulic v zadnjih 800 letih.

Dispozicija objektov oziroma hiš in njihovih dvorišč kaže, kako se je oblikovala današnja prostorska zasnova tega predela Ptuja. Foto: Skupina STIK/Matija Lukić
Dispozicija objektov oziroma hiš in njihovih dvorišč kaže, kako se je oblikovala današnja prostorska zasnova tega predela Ptuja. Foto: Skupina STIK/Matija Lukić

Naravi nazaj iztrgati prostor, ki ga je odtujila ujma
Na Ptuju seveda ne gre brez rimskodobnih odkritij. Med drugim so na na globini metra in pol odkrili tlakovanje oziroma potko, ki je vodila v smeri vzhod-zahod in poteka pravzaprav vzporedno z današnjo, na stari rimskodobni cesti ležečo Prešernovo ulico. Vendar je ležala precej nižje, in sicer ob vznožju terase, po kateri poteka Prešernova.

"Ta najdba kaže, da so se v času po obsežnih poplavah, ki so v 3. stoletju prizadele rimskodobni Ptuj, njegovi takratni prebivalci znova vrnili v preoblikovani prostor pod zgornjo teraso, na obrobje dravske poplavne ravnice in poskušali naravi nazaj iztrgati prostor, kar jim ga je v omenjeni katastrofalni ujmi vzela reka," je razložil Masaryk. In dodal, da lahko "najbrž v teh prizadevanjih naših prednamcev lahko iščemo zametke današnje ureditve tega predela Ptuja, ki ga je v 13. stoletju dokončno določila gradnja mestnega obzidja, to pa je ustvarilo okvir za nadaljnjih 700 let njegovega urbanega razvoja".