Mineva 140 let, odkar je dolgoletni vladar habsburške monarhije obiskal Gorenjsko, kjer ga je pozdravila velika množica ljudi. Ker je vladal kar 68 let, je bil Franc Jožef I. za številne Gorenjce edini vladar v času njihovega življenja, bil je ikona takratne monarhije, in temu primerno so se veselili njegovega obiska. Sprejeli so ga z navdušenjem, slovesno in častitljivo.

Obisk med Slovenci priljubljenega vladarja predstavlja razstava Gorenjskega muzeja v Prešernovi hiši v Kranju. Naslov razstave, ki jo odpirajo danes ob 19.00, je Naš cesar je tu, Gorenjska se klanja, na ogled pa bo do 1. oktobra.

Predmetov, ki bi bili neposredne priče cesarjevega obiska, sicer ni veliko, zato pa je toliko več pisnih virov, saj je bil obisk Franca Jožefa v tedanjem časopisu zelo dobro dokumentiran.
Obisk je potekal v okviru širšega obiska Štajerske in Kranjske ob 600-letnici habsburške vladavine v obeh deželah. Cesar je obisk Kranjske začel prav na današnji dan pred 140 leti, in sicer v Ljubljani, kjer se je zadržal pet dni, na Gorenjskem pa se je mudil 16. in 17. julija 1883.

Po besedah Barbare Kalan, ki je razstavo postavila skupaj z Anjo Poštrak, je iz Ljubljane najprej z odprto kočijo pripotoval v Cerklje in Šenčur, od tam pa v Kranj. Nato se je od tam z dvornim vlakom odpeljal v Lesce in potem s kočijo v Begunje, kjer si je ogledal takratno žensko kaznilnico. Zadnji dan obiska si je prihranil za Bled. Po večerji so ga s čolnom odpeljali na otok in mu priredili razsvetljavo z lučkami in kresovi po vsej obali jezera. Po prenočitvi v Mallnerjevem hotelu, kjer je danes Hotel Park, je naslednji dan odšel na Jesenice, kjer se je pred odhodom proti Trbižu in Dunaju še zadnjič sprehodil med zbrano množico.

Že pred cesarjevim obiskom je bil v časopisih objavljen natančen spored, ki se ga je kljub vremenskim nevšečnostim, natančno držal. Za marsikoga je bila to edina priložnost, da so vladarja videli v živo. To je bil dogodek, ki je ostal v ljudskem spominu predvsem pri kmečkem prebivalstvu še dolgo po tem, ko ni bilo več ne cesarja in ne avstro-ogrske monarhije.

K priljubljenosti Franca Jožefa, ki je vladal od leta 1848 do leta 1916, je gotovo prispevala tudi vzgoja v šolah, cerkvah in društvih ter propaganda v časopisih. Njegova priljubljenost med Slovenci je bila daleč pred drugimi habsburškimi vladarji. Eden izmed pomembnejših projektov, uresničenih v času njegovega vladanja, je bilo dokončanje južne železnice in obnova Ljubljane po velikem potresu leta 1895. Tako kot danes se tudi v preteklosti niso vedno strinjali z odločitvami vlade in velikokrat so bili nezadovoljni z državo, v kateri so živeli. Kritike so tedaj letele predvsem na račun reševanja nacionalnih vprašanj.

Večino gradiva za razstavo je posodil Srečko Rože iz svojega Vojaškega muzeja Tabor Lokev. Na razstavi pa je na ogled tudi edini spomin na cesarjev obisk na Gorenjskem, in sicer marmorna spominska plošča, ki je bila vgrajena v steno cerkve v Cerkljah.