Nekateri starodavni obrazi so veseli in nasmejani, drugi so videti resni in namrščeni, nekateri pa presenečeno zevajo.  Foto: Reuters
Nekateri starodavni obrazi so veseli in nasmejani, drugi so videti resni in namrščeni, nekateri pa presenečeno zevajo. Foto: Reuters
Sorodna novica Deli amazonskega deževnega pragozda bi se lahko zaradi vse hujše suše spremenili v savano

Arheologi so v brazilski zvezdni državi Amazonas že prej opazili umetnine, vklesane v skalo, a po zaslugi najnovejših odkritij imajo na razpolago širši razpon primerkov starodavne umetnosti, ki bo pomagala določiti točen čas in okoliščine njenega nastanka, je za tiskovno agencijo Reuters pojasnil arheolog Jaime de Santana Oliveira.

Na enem od najdišč so raziskovalci opazili zglajene vdolbine v skali. Sklepajo, da so staroselci na te točke že davno pred prihodom Evropejcev hodili brusit svoja kopja in puščice.

"Vklesane podobe so prazgodovinske, ali pa vsaj predkolonialne. Ne moremo jih natančno datirati, a na podlagi dokazov o človeški poseljenosti tega območja sklepamo, da so stare med tisoč in dva tisoč let," ocenjuje Oliveira. Starodavne civilizacije so podobe v kamen vklesale s kamnitim orodjem. "Pred nami so ponazoritve antropomorfnih figur – torej, človeških figur."

Umetnine, ki so jih prvič uzrli pred 13 leti, spet pokukale na plano
Del struge, kjer so umetnine našli, se imenuje Ponto das Lajes, leži pa na severni obali Amazonke, ob zlitju rek Solimões in Rio Negro. Nenavadne izklesanine so prvič videli že leta 2010, a letos je suša še hujša: vodostaj reke Rio Negro se je od julija znižal za 15 metrov in tako razgalil veliko površino skal in peska na mestih, kjer prej "plaže" ni bilo.

"Tokrat smo odkrili ne samo vklesane podobe, ampak tudi cel kip človeškega obraza, vklesan v kamen," je še podčrtal Oliveira, ki sicer dela za Nacionalni inštitut za zgodovinsko in umetniško dediščino (IPHAN); organizacija skrbi za ohranjanje zgodovinskih najdišč.

Arheolog Jaime de Santana Oliveira ob vdolbinah, ki so najverjetneje sled starodavnega brušenja osti. Foto: Reuters
Arheolog Jaime de Santana Oliveira ob vdolbinah, ki so najverjetneje sled starodavnega brušenja osti. Foto: Reuters

"Arheološka najdišča nam razkrivajo pomembne informacije o družbah, ki so tukaj živele. Očitno so tudi te civilizacije prestajale suše, vsaj tako hude kot je ta, ki jo doživljamo zdaj. SKlepati moramo, da so svoje umetnine v kamen lahko vklesali samo, če je bil vodostaj vsaj tako nizek kot zdaj, ali pa je bila reka celo čisto presušena."

Rekordna suša v Amazoniji
Porečje Amazonke sestavlja množica rek, a nekatere so se zaradi pomanjkanja padavin (skoraj) presušile. Vodostaj reke Rio Grande, največjega levega pritoka Amazonke, se vsak dan zniža za 20 centimetrov. Brazilija je razdeljena na 26 zveznih držav, v zvezni državi Amazonas, ki obsega obširno območje ob Amazonki, suša pesti kar 59 izmed 62 občin, 15 med njimi je razglasilo izredne razmere. Otežena je preskrba s hrano za okoli 110.000 ljudi, do konca leta pa naj bi bilo po napovedih brazilskih oblasti prizadetih že pol milijona domačinov.