Drugo
()
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 9 glasov Ocenite to novico!
Med glavna dela Franza Brentana spadajo še Klasifikacija psiholoških pojavov (1911), Raziskave psihologije čutov (1907), Resnica in Evidenca (1930) ter Osnove estetike (1959). Foto: Wikipedia

Dodaj v

100 let od smrti filozofa Brentana, Freudovega učitelja

Skušal je orisati sistematično psihologijo
17. marec 2017 ob 09:10
Mainz - MMC RTV SLO/STA

Pred 100 leti je umrl nemški filozof in psiholog Franz Brentano, utemeljitelj psihologije akta, ki je bolj proučevala dejanja uma od vsebine uma.

V enem svojih najbolj znanih in najvplivnejših del Psihologija z empiričnega vidika je poskušal orisati sistematično psihologijo, ki naj bi bila znanost o duši.

Franz Brentano se je rodil leta 1838 v Marienbergu. Leta 1864 je postal duhovnik, pozneje pa sprva neplačani predavatelj in potem profesor filozofije na univerzi v Würzburgu. Zaradi verskih dvomov, ki jih je še okrepila razglasitev dogme o papeževi nezmotljivosti leta 1870, je leta 1873 zapustil profesorski položaj in duhovniški stan.

Takrat je začel pisati eno svojih najbolj znanih in najvplivnejših del Psihologija z empiričnega vidika, v katerem je poskušal orisati sistematično psihologijo, ki naj bi bila znanost o duši. Ker so ga zanimali umski procesi in dejanja, je oživil in posodobil sholastično filozofsko teorijo o intencionalnem obstoju, ki ga je sam imenoval imanentna objektivnost.

Domneval je, da se razum odzove na objekte na tri načine: s percepcijo in zmožnostjo predstav, kjer sodelujejo čuti; s presojo, kamor spadajo priznanje in sprejemanje ter zanikanje ter zavrnitev; in z ljubeznijo ali sovraštvom, ki upoštevata hrepenenje, namene, želje in občutke. Ideje, ki jih je izrazil v svojem prvem delu, so postale credo za njegove privržence in izhodišče njihovega poznejšega dela.

Leta 1874 je bil imenovan za profesorja na dunajski univerzi. Leta 1880 mu avstrijske oblasti niso dovolile, da bi se poročil, ker niso priznale njegovega izstopa iz duhovniškega stanu in so ga še vedno obravnavale kot klerika. Ko je bil prisiljen opustiti profesuro, se je preselil v Leipzig. Že prihodnje leto se je lahko kot neplačani predavatelj vrnil na dunajsko univerzo, kjer je ostal do 1895. Umrl je 17. marca 1917 v Zürichu.

Kot profesor je bil zelo priljubljen med študenti, med katerimi so bili psihologa Sigmund Freud in Carl Sumpf, filozof Edmund Husserl in politik Tomaš Masaryk, utemeljitelj sodobne Češkoslovaške.

A. K.
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo