150. obletnico Lavričeve knjižnice bodo zaznamovali v Ajdovščini in Vipavi, saj je leto 1864 enako pomembno za obe občini. Čitalnico so namreč nekoliko pozneje od Ajdovščine dobili tudi v Vipavi.

V Ajdovščini so slovesnost, na kateri je spregovoril minister za kulturo v odstopu Uroš Grilc, pripravili v petek, v Vipavi pa bo potekala v okviru občinskega praznika 20. junija.

Knjižnice, kraji srečanja s kulturo
"Karel Lavrič je razumel, kako odločujoče je ohranjati slovenski jezik v času, ko ga še ni branila nacionalna država, in se je zavedal pomena ustanove, kakršna je čitalnica. Čitalnica v 19. stoletju ni bila le prostor, v katerem se kopičijo besedila, marveč je bila tudi intelektualno središče, ki je ljudem omogočala, da se izobrazijo v svojem jeziku," je v slavnostnem govoru poudaril Grilc.

Glede na Lavričevo pionirsko prizadevanje je skorajda samoumevno, da knjižnica, pred katero danes stojimo, nosi njegovo ime, je še dejal minister in nadaljeval: "Čeprav se nam v 21. stoletju ni treba več boriti za pravico do slovenskega jezika ali skrivati knjig pred fašističnimi požigalci, tudi knjižnica sodobnega časa ni samo prostor, v katerem bi bile knjige spravljene in katalogizirane. So ustanove, ki so odgovorne za neomejeno dostopnost svojih gradiv in razvoj bralne kulture, so mesta, kjer se ljudje srečujejo s kulturo. So informacijska središča in središča znanja ter socialni prostori, ki delajo vednost dostopno in s tem prispevajo k demokratizaciji državljanov."

Po besedah direktorja Lavričeve knjižnice Ajdovščina Arturja Lipovža se tudi v Lavričevi knjižnici obetajo nekatere novosti - pripravljajo posodobitev logotipa knjižnice in spremljajočih gradiv. Pripravljajo tudi novo spletno stran, ki jo bodo v ajdovski knjižnici poslej urejali sami, ter idejne načrte za širitev uporabnih površin v matični knjižnici, ki je postala pretesna. "Nimamo več prostora za postavitev novega gradiva in za domoznanstvo, ni prostora na mladinskem oddelku, ni skladiščnega prostora, ni garaže za bibliobus," je dejal Lipovž. Ob tem je pozval ministra in ajdovskega župana Marjana Poljšaka, naj jim pomagata pri pridobitvi novih in potrebnih prostorov.

Srečanje potujočih knjižnic
Ob častitljivem jubileju ajdovske knjižnice se je na strokovnem in družabnem srečanju, ki še poteka, v Ajdovščini zbralo vseh 13 potujočih knjižnic Slovenije, pridružili pa so se jim tudi hrvaški kolegi. Prve potujoče knjižnice so v Sloveniji odprli pred 40 leti. Odtlej letno prevozijo preko 100.000 kilometrov, dosežejo 76 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije, ki imajo tako do najbližje knjižnice manj kot dva kilometra. Preko 17.000 aktivnih članov potujočih knjižnic obišče knjižnice na kolesih več kot 150.000-krat in si letno izposodi več kot 750.000 enot knjižničnega gradiva.

Kljub temu je v potujočih knjižnicah zaposlenih le 34 delavcev, je na novinarski konferenci pred srečanjem povedala predsednica sekcije za potujoče knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije Tjaša Mrgole Jukič.

Sprva so izposoje gradiva v potujočih knjižnicah opravljali ročno, danes pa imajo vsi bibliobusi v Sloveniji avtomatsko izposojo, podatke pa ob koncu dneva knjižničarji prenesejo v bazo. Prav zato si v prihodnjih letih želijo, da bi bili preko spletne povezave nenehno povezani z bazo podatkov in tako obiskovalcem takoj ponudili informacije o knjigah in drugem gradivu, ki jih potrebujejo. Tej temi so posvetili tudi strokovni del letošnjega srečanja v Ajdovščini.

Slovenski bibliobusi dosežejo bralce tudi v drugih državah, saj s slovenskimi knjigami oskrbujejo tudi bralce na Madžarskem in v Italiji. Bibliobusi se ustavljajo na 704 postajališčih v 86 občinah. Po besedah Mrgole Jukičeve je temu tako predvsem zaradi geografske pestrosti Slovenije, vendar se v prihodnjih letih želijo le še razširiti. Potujoče knjižnice imajo v Ajdovščini, Domžalah, Kamniku, Kopru, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Postojni, Ptuju, Tolminu in Tržiču.

V zadnjih letih se tudi v potujočih knjižnicah srečujejo s pomanjkanjem denarja ter s tem nekoliko manjšo nabavo knjižničnega gradiva. Denar za delovanje polovično prispevajo tako država kot občine ustanoviteljice.