Jože Plečnik je stadion za Bežigradom zasnoval leta 1923 za katoliško telovadno društvo Orli. Gradili so ga postopoma, ob evharističnem kongresu leta 1935 so postavili pokrito častno tribuno oziroma glorieto s telovadnico v pritličju. Fotografija iz leta 2009. Foto: BoBo
Jože Plečnik je stadion za Bežigradom zasnoval leta 1923 za katoliško telovadno društvo Orli. Gradili so ga postopoma, ob evharističnem kongresu leta 1935 so postavili pokrito častno tribuno oziroma glorieto s telovadnico v pritličju. Fotografija iz leta 2009. Foto: BoBo
Plečnikov stadion
Za stadion je načrtovana prenova v javno-zasebnem partnerstvu. Partnerji prenove so zasebni vlagatelj Joc Pečečnik, Olimpijski komite Slovenije (OKS) in ljubljanska občina. Fotografija stadiona letos poleti. Foto: BoBo

Predstojnica inštituta Barbara Murovec je Zavodu za varstvo kulturne dediščine RS (ZVKDS) očitala nestrokovnost tam zaposlenega kadra in dejala, da zavod trenutno ni institucija, ki bi ustrezno vodila postopke za zaščito kulturne dediščine. Tisti, ki so na področju kulturne dediščine na vodstvenih položajih, po njenih besedah namreč ne delujejo kot stroka, ampak bolje razumejo govorico kapitala.

ZKVDS kot "pogrebni zavod za spomenike"
Še ostrejši je bil poznavalec dediščine arhitekta Jožeta Plečnika Damjan Prelovšek, ki je ZVKDS označil kot "pogrebni zavod za spomenike". Plečnikov stadion je bil še leta 2006 v zelo dobrem stanju, nato pa se je po njegovih besedah začelo njegovo načrtno uničevanje. To se na področju kulturne dediščine v Sloveniji po Prelovškovih besedah ne bi dogajalo, če bi spoštovali zakonodajo.

Plečnikov stadion je namreč spomenik državnega pomena, vendar se ga ne varuje skladno z najosnovnejšimi standardi za varstvo spomenikov. Prepuščen je propadanju in uničevanju, da bi bil povsem degradiran in da bi na njegovem mestu lahko postavili nekaj, kar bi služilo samo zasebnim koristim, meni Prelovšek, ki je prepričan, da bi stadion lahko postal osrednje telovadišče Ljubljančanov.

Ena izmed rešitev tudi razlastitev?
Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta se je, kot je dejala Murovčeva, v dogajanje, povezano s Plečnikovim stadionom za Bežigradom, vključil pred tremi leti. Ob tem je opozorila tudi na pomen civilne pobude in na njene uspehe pri ljubljanski tržnici. Stanje v okolici stadiona je predstavil član koordinacijskega odbora stanovalcev Fondovih hiš Peter Rondaij. Opomnil je, da gre pri tem za vplivno območje spomenika, za katerega bi se moral spoštovati poseben varstveni režim.

Zagovornica trajnostnega razvoja mesta Marinka Kurilić pa je poudarila, da je s Plečnikovim stadionom podobno kot s Kolizejem. Krivci so po njenih besedah znani - to so ministrstvo, pristojno za kulturo, inšpekcijske službe in ZVKDS. Za stadion Murovčeva vidi več rešitev. Ena izmed njih je razlastitev, saj če nekdo s spomenikom ravna na tak način kot z bežigrajskim stadionom, ne more biti njegov lastnik. Športni park Stožice naj prevzame vsebine, ki so predvidene za Plečnikov stadion, lastnik jih namreč "absolutno ne zmore".