Britanski umetnik dela večinoma z naravnimi materiali in v naravni pokrajini. Ustvarja site-specific umetniška dela, v katera vključuje dele iz narave in najdene objekte, vse tisto, kar mu pride pod roke – veje, liste, kamne, sneg, led, trsje, trne, blato, storže, cvetne liste. Z naravo tako sodeluje pri ustvarjanju svojih le začasno obstojnih skulptur. Njihova fizična minljivost ga ne moti, spomin ohranja z obsežno fotografsko dokumentacijo del v nastajanju, končanih struktur v pokrajini in njihovega okolja. Njegov cilj je razumeti naravo z neposrednim sodelovanjem v njej.
"Uživam v svobodi, ki mi jo dajeta delo z lastnimi rokami in uporaba najdenih orodij – ostrega kamna, pero, trni. Izkoristim priložnosti, ki mi jih ponuja vsak dan posebej: če sneži, delam s snegom, ob jesenskem padanju listja delam z listjem, porušeno drevo mi nudi veje. Ustavim se na mestu in poberem material, saj čutim, da je tu nekaj, kar lahko odkrijem. Tu se lahko učim," je zapisal o svojem delu na spletni strani Morning Earth.
Gibanje, rast in propad so življenjska kri narave
Zanj so bistvena opazovanje in dotikanje teh materialov, opazovanje in začutenje prostora, v katerem so oziroma kjer jih najde. Ko ustvarja, se osredotoča na energijo in prostor okrog materialov in energijo ter prostor znotraj njih. Neki material ali predmet je po njegovem mnenju neločljivo povezan z njegovo okolico, prostorom. "Ko se dotaknem kamna, se dotikam in delam v prostoru okoli njega," pravi. Dotik še posebej vpliva na intenzivnost odnosa, ki ga vzpostavi z materialom, svojim delom in naravo. "Potrebujem stik, pritisk roke na material in odpor materiala."
Njegov pogled na svet in svoje delo razkriva, da posamezen proces pri ustvarjanju skulpture iz naravnih materialov ne vpliva le na te materiale, temveč deluje širše. "Gibanje, sprememba, luč, rast in propad so življenjska kri narave, energije, ki jih skušam dregniti v svojem delu," pravi, ko poudarja, da se s konkretnim delom z najdenimi materiali iz narave odpira procesu življenja, ki se nadaljuje, tudi ko sam konča svoje delo. Zato je še posebej pozoren na spremembe v materialu, na letni čas ali na vreme. "Vsako delo raste, ostaja, propada. Proces in propad sta v njem implicitna. Začasnost v mojem delu odraža to, kar najdem v naravi." S fotografijami svojih del želi ujeti celoten cikel rasti, končanega dela, ko je to najbolj živo in intenzivno, ter propada.
Tudi izginulo se zapiše v zgodbo prostora
Delati s spremembo pomeni tudi delati s prihodnostjo. Težko je predvideti, kaj se bo zgodilo s skulpturo, ko bo končana, zanimivo pa je opazovati, kako jo bo sprememba zaobjela in kako se bo spremenila. "Nič ne traja. Vsi se moramo spopadati z izgubo," a hkrati, kot poudarja v intervjuju za The Guardian, vse to, kar izgine, ostane del zgodovine posameznega prostora. Priznava, da je nekoč vsa njegova dela doletel kolaps ali propad, zdaj pa se mu zdijo nekatere spremembe tako lepe, da jih ne more opisati le kot propad. Takšen se mu je zdel prizor, ko je morje ob plimi odplavilo instalacijo iz cvetnih listov, ki jo je postavil na pečini angleške obale blizu Kenta, podobi rdečih listov v morskih valovih pa je ozadje nudilo pristanišče, iz katerega je veliko čet odšlo v vojno.
Intenzivno zavedanje okolja in rutina delovnega ritma
Goldsworthy se je rodil v bližini Leedsa in odraščal v hiši v primestju. Sprva so bili obkroženi s polji in gozdovi, ki so jih pozneje pozidali. Kot otrok je ob tem občutil jezo, nato pa ugotovil, da je bila tudi njihova hiša nekoč polje. Takrat je lahko začutil, da so polja na neki način še vedno tam, pod površino.
Intenzivno zavedanje okolja in cenjenje narave ter njene minljivosti je razvil tudi ob delu na farmi, kjer je delal še kot mlad fant. Repetitivnost delovnih nalog in vsakodnevna rutina ga spominjata na današnje ustvarjanje skulptur: "Veliko mojega dela je kot pobiranje krompirja; moraš se spustiti v ritem dela." Pozneje je študiral vizualno umetnost v Bradfordu in politehniko v Prestonu ter se med šolanjem spoznal z drugimi britanskimi umetniki, ki so v svojem delu prav tako sledili okoljski umetnosti, kot sta denimo Richard Long in Hamish Fulton.
Od začasnih in nenačrtovanih del do naročil in večjih sodelovanj
Od zgodnjih 80. živi v vasici na Škotskem, kjer v pokrajini okoli svojega doma tudi rad ustvarja – tako, da gre na neko mesto in nikoli ne ve vnaprej, kaj bo naredil, le prepusti se prostoru in vsemu, kar tam najde. Večino del ustvarja v naravnih pokrajinah, na prostem – na travnikih, v gozdu, parku, na obali, klifih.
Kot okoljsko zaveden umetnik pa si je pridobil tudi širši sloves in popularnost, ki mu je prinesla večja naročila in možnosti razstavljanja. Dela tudi drugje po Evropi, v Ameriki, Kanadi, Avstraliji, na Japonskem in na severnem tečaju. Proces njegovega dela je predstavljen v nekaj knjigah, Thomas Riedelsheimer pa je o njegovem življenju in delu objavil dokumentarni film Rivers and Tides.