Drugo
(1)
Ljubljanica - kulturna dediščina reke
Na razstavi Ljubljanica - kulturna dediščina reke je bilo na ogled več kot 1000 najdb, grafičnih upodobitev reke, kratkih filmov o podvodnem svetu in arheoloških raziskav. Za lažjo predstavo o življenju naših prednikov pa so služili naslikani prizori iz življenja v različnih obdobjih. Foto: Tomaž Lauko
CELEIA – Mesto pod mestom
V tem izredno obsežnem razstavnem prostoru Knežjega dvorca so danes na ogled ostanki tlakovane rimske ceste, mestne vpadnice, ki je vstopala v Celejo iz Emone, ostanke zahodnih mestnih vrat z delom južnega stolpa, rimske hiše z osrednjim dvoriščem in impluvijem, mogočen del poznorimskega obzidja z vzidanimi spolijami rimskih napisov, reliefov in kipov kot tudi ostanke srednjeveških arhitekturnih struktur iz 15. in 16. stoletja. Foto: Tomaž Lauko/Pokrajinski muzej Celje
Arheologija
Prve nagrade je Arheološko društvo podelilo leta 1996 v Ljubljani, ob petdesetletnici delovanja arheologije kot samostojne znanstvene discipline v Sloveniji. Priznanja nagrajujejo vsakoletno delo kolegov društva, ki z znanstvenimi, strokovnimi in poljudnimi publikacijami, razstavnimi in konservatorskimi dosežki ter drugimi javno odmevnimi projekti večajo ugled arheološke stroke. Foto: EPA

Dodaj v

Arheološko društvo podelilo priznanji za skupinsko delo

Letos brez nagrade za življenjsko delo
8. junij 2010 ob 12:55,
zadnji poseg: 9. junij 2010 ob 08:09
Celje - MMC RTV SLO, STA

Slovensko arheološko društvo je v Pokrajinskem muzeju v Celju podelilo stanovska priznanja za dosežke preteklega leta.

Priznanji Slovenskega arheološkega društva (SAD) prejme razstava Narodnega muzeja Slovenije Ljubljanica - kulturna dediščina reke in projektna skupina Celeia - mesto pod mestom za predstavitev arheoloških ostalin in situ. Zahvalna listina gre letos v roke Društva žena in deklet občine Hajdina, nagrade za življenjsko delo pa tokrat ne bodo podelili.

Interdisciplinarno spoznavanje Ljubljanice in Barja
Priznanje tako prejmejo avtorji razstave Ljubljanica - kulturna dediščina reke - Timotej Knific, ki je tudi zasnoval in vodil projekt, Andrej Gaspari, Janka Istenič, Tomaž Nabergoj, Neva Trampuž Orel in Matija Žargi. Razstava je prvič na enem mestu, zgoščeno in sistematično predstavila dediščino Ljubljanice, njenih bregov in pritokov. Ogledati si je bilo mogoče več kot tisoč originalnih najdb in rekonstrukcij, grafične upodobitve reke in kratki filmi o podvodnem svetu ter arheoloških raziskavah v reki. Poleg predmetov, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije, so pripravljavci razstave pridobili tudi številne predmete iz zasebnih zbirk. V utemeljitvi priznanja so izpostavili interdisciplinarno zasnovo razstave, saj se je obiskovalec lahko seznanil še z geologijo Ljubljanskega barja, s podnebjem, rastlinstvom in živalstvom v koliščarski dobi. Razstavo je pospremila monografija, "ni zgolj katalog, ampak pomembno dopolnilo, v katerem številni avtorji z različnih vidikov bolj obširno osvetljujejo problematiko v zvezi z reko in njenimi najdbami."

Kakovostno predstavljen arheološki spomenik
Ekipo, ki je pripravila razstavo Celeia - mesto pod mestom, so sestavljali Ivo Gričar, Branka Primc, Danijela Brišnik, Robert Krempuš, Alenka Vogrin in Andrej Malgaj iz celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Darja Pirkmajer in Jure Krajšek iz Pokrajinskega muzeja Celje ter Tanja Gobov, Brigita Babnik, Jernej Gartner in Matija Lenaršič iz ARCH design. Slovenska muzejska stroka, kulturna dediščina in slovenska arheologija je spomladi 2009 z odprtjem razstavnega prostora v kleti Knežjega dvora v Celju pridobila izjemen in kakovostno predstavljen arheološki spomenik in razstavni prostor v sklopu Pokrajinskega muzeja Celje, so zapisali v utemeljitvi.

Sistematične arheološke raziskave na dvorišču Knežjega dvora je začel Zavod za varstvo kulturne in naravne dediščine iz Celja izvajati leta 1992 pod vodstvom danes že pokojne Alenke Vogrin. Raziskave so trajale do leta 1996. Razstavni prostor danes navdušuje s svojim izgledom zaradi obsega, kakovostne izvedbe sanacije in restavriranja, premišljene in domišljene izbire barv in materialov za hodne površine in osvetlitve, ki omogoča, da razstavna klet zadiha in daje vtis razsežnosti in mogočnosti prezentiranih ostankov, piše v utemeljitvi.

Sladkanje z rimskimi jedmi
Društvo žena in deklet občine Hajdina sodeluje s Pokrajinskim muzejem Ptuj od leta 1999, ko so članice društva s pripravo rimskih jedi popestrile dogajanje ob mednarodnem simpoziju Ptuj v rimskem carstvu - mitraizem in njegova doba. Društvo s svojim delom skrbi za ohranjanje tradicije, s pripravo rimskih jedi pa se predstavlja na različnih prireditvah. V dobrih desetih letih delovanja so članice društva z ljudsko pesmijo in hrano po rimskem ali domačem okusu dopolnile tudi marsikatero izmed razstav v Ptujskem muzeju.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Rdeči valjar
# 08.06.2010 ob 13:58
Vsi v Pokrajinski muzej Celje na ogled edinstvenega arheološkega razstavišča v Sloveniji.
Kazalo