"V Woolwichu so morda mislili, da so mimo časi, ko so bili vojaška postojanka. Napaka." Foto: Willmott Dixon Group
Pogled iz druge perspektive ni bistveno bolj prijazen. Foto: Willmott Dixon Group
Samo z nominacijo se je moral zadovoljiti stolp Vauxhall, ki je očitno tako grd, da so si roke nad njim umili celo njegovi arhitekti - komentirali so, da "bi lahko bil boljši" ter da se je biro "pripravljen učiti iz lastnih napak".
Bralci Building Designa, ki izberejo nominirance za nagrado, svoje predloge ponavadi pospremijo s slikovitimi opisi. Študentsko naselje Unite Stratford City so tako označili kot "popolno polomijo v oblikovalskem procesu" in kot "popolnoma groteskno", pa še: "Če bi bil diktator, bi bil na tole stavbo zelo ponosen. Foto: George Rex
Trinity Square je bil največkrat nominirani projekt na seznamu, a mu je na koncu zmaga spolzela med prsti.

Tescova orjaška trgovina v južnem Londonu, ki na svojih plečih nosi še stotine stanovanj, je najgrša nova zgradba v Veliki Britaniji; arhitekti, ki so na natečaju za "arhitekturni tur" (ang. carbuncle) sodili, so izpostavo opisali kot "arogantno, morečo, bedasto in defenzivno" nakazo. "V Woolwichu so morda mislili, da so mimo časi, ko so bili vojaška postojanka. Napaka. Nekako je zeleno luč za gradnjo v samem središču mesta dobilo nekaj, kar je videti kot največje strelišče na svetu; najbrž zato, ker se je zakamufliralo v stanovanjsko stolpnico nad supermarketom. Ta kamuflaža se pojavi v obliki resnično grozljivega pročelja in strategije kopičenja, ki jo je očitno neposredno navdahnila berlinska blokada leta 1948; samo upamo lahko, da najemne pogodbe ponujajo tudi brezplačne evakuacije z letalom."

Stavbe, ki si zaslužijo žalitve
"Nagrado" vsako leto podeljuje arhitekturna spletna stran Building Design; na piko jemljejo stavbe, ki so "neopravičljivo slabe in si zaslužijo, da se javno izpostavijo in osramotijo". Med sodniki sta denimo sedela tudi Owen Luder (nekdanji predsednik Kraljevega inštituta britanskih arhitektov) in Hank Dittmar, arhitekturni svetovalec princa Charlesa. Ime nagrade je (nevede) prispeval prav princ Charles, ki je nekoč prizidek v Narodni galeriji, ki ga je oblikoval Richard Rogers, opisal kot "pošasten tur na obrazu ljubega in elegantnega prijatelja".

"Vsega preveč"
Dittmar je o izbrani stavbi pripomnil, da je "preveč - preveč za lokacijo, za celo območje in za oko". Arhitekturni biro Sheppard Robson je nato po njegovem mnenju vse skupaj "samo še poslabšal" z dodatkom "kričeče zunanje obloge sten, ogromnih, praznih pročelij in cenenih, neopaznih vhodov".

Šest nominirancev za končni izbor tradicionalno izberejo bralci. Letos so bili poleg "zmagovalca" v igri še:
- 50-nadstropni stolp Vauxhall Tower v Londonu (arhitekti: Broadway Malyan)
- rektorjeva stavba Univerze v Bathu (arhitekti: Stride Treglown)
- študentski dom Unite Stratford City v Londonu (arhitekti: BDP); ta je menda tako grd, da je eden od bralcev predlagal, da ga "zbombardiramo iz vesolja"
- stanovanjska stolpnica QN7
v Islingtonu v Londonu
- Trinity Square v Gatesheadu (arhitekti: 3D Reid)

Tesco ni bil edini potrošniški raj med nominiranci: v igri je bil tudi nakupovalni center Trinity Square v Gatesheadu, o katerem se je v medijih veliko pisalo predvsem zato, ker so morali za njegovo gradnjo podreti parkirišče, ki je zaslovelo v filmu Get Carter z Michaelom Cainom. Arhitekt zdej že izginulega parkirišča, Owen Luder (da, eden od sodnikov za nagrado), je na to temo pripomnil: "Prvo pravilo rušenja bi moralo biti, da naj se gradi nekaj boljšega, kot je na istem mestu stalo prej. Kar koli si že mislite o parkirišču - ta projekt je še veliko hujši."

Grešni Greenwich
To je že drugič, da si je londonsko okrožje Greenwich (kamor Woolwich spada) s svojimi poskusi arhitekture prislužilo nagrado carbuncle. Leta 2012 so mu sodniki "odličje" prilepili za prenovo slavne ladje Cutty Sark, ki je, kot pravi utemeljitev, "tragično oskrunila prav tisto, kar si je prizadevala rešiti".

Arhitekti ne obžalujejo ničesar
Arhitekturni biro, ki je Tescovo stolpnico projektiral, se zagovarja, češ da je bil njihov cilj "gradnja kohezivnega primerka močne arhitekture, ki bo odklenila ta ogromni prostor in ustvarila kraj, kjer bi si ljudje želeli živeti," povzema časnik The Guardian. Ob tem poudarjajo, da so šla stanovanja hitro v promet. "Lokacijo smo nedavno obiskali; naleteli smo na same pozitivne odzive, češ da ljudje uživajo tako v stanovanjih kot tudi v velikem vrtu v samem srcu naselja."

Kakor koli obrneš, ne spada v okolico
Pa vendar celo Alex Brant, ki je bil predsednik mestnega sveta, ko je stavba dobila gradbeno dovoljenje, danes priznava, da gre za projekt z napakami in da "obžaluje svojo vlogo babice pri njegovem rojstvu". "Ne glede na to, kako zadevo predstaviš, je Woolwich Central dvonadstropno parkirišče, na katerem stoji supermarket, na njem pa je nekaj stanovanj: vrsta zgradbe, ki je popolnoma tuja v londonskih središčih četrti, kakršna je Woolwich, in ki se težko integrira v celoto."