Arhivsko društvo nagrado in priznanje podeljuje vsaki dve leti ob dnevu arhivov, ki jih praznujejo 20. oktobra. Nagrado so podelili na slovesnosti, ki je sovpadla s 60-letnico društva, ki je bilo ustanovljeno aprila 1954, da bi med drugim usposabljalo arhivske delavce in skrbelo za zavest o pomenu arhivskega gradiva.

Po besedah trenutne predsednice društva Sonje Jazbec je arhivska stroka ena redkih strok, katerih delovanje je bilo obravnavano na referendumu, s katerim so dobili nov arhivski zakon. Ali je dober, bo po njenem mnenju pokazal čas, ni pa pozabila omeniti, da bi z denarjem, ki ga je država namenila za referendum, lahko rešili prostorsko stisko kakšnega arhiva.

Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je kot ključen izziv ob omejenih sredstvih na področju kulture izpostavila vprašanje, kako zagotoviti najnujnejše prostorske in tehnične pogoje za hrambo arhivskega gradiva. Kot poseben izziv na področju arhivistike je izpostavila vzpostavitev e-arhiva in poudarila, da bo ministrstvo še naprej po najboljših močeh podpiralo arhivsko društvo.

Nagrado za življenjsko delo je Oblak Čarnijeva dobila za izjemen prispevek k razvoju slovenske arhivistike, varovanju in ohranjanju arhivske dediščine in njenemu predstavljanju javnosti ter za dolgoletno zaslužno delo v Arhivskem društvu Slovenije.

Veliko prizadevanje za razvoj ohranjanja filmskih del
Poleg zbiranja, urejanja in popisovanja arhivskega gradiva, izdelave pripomočkov za uporabo gradiva, sodelovanja pri pripravi arhivskih razstav in pri objavi dokumentov je bilo med drugim pomembno njeno prizadevanje za razvoj filmskega oddelka v Arhivu RS ter za prevzem slovenskega filmskega fonda iz Jugoslovanske kinoteke v Beogradu in njegov prenos v Ljubljano tik pred razpadom Jugoslavije.

Nezanemarljiv je njen prispevek k vračanju gradiva po mednarodnih pogodbah iz Avstrije in Italije, bila je ekspertinja za arhive v slovenski delegaciji za nasledstvo razpadle Jugoslavije ter članica jugoslovanske komisije za raziskave v vatikanskih arhivih. Zavzela se je za študij arhivistike na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete, poleg tega je prepričala več pomembnih osebnosti, da so svoj osebni arhiv izročile državnemu arhivu, piše v utemeljitvi.

Volčjak je Aškerčevo priznanje dobil za pomemben prispevek k razvoju slovenske arhivistike na področju objavljanja arhivskega gradiva ter za popularizacijo slovenskih arhivov in arhivske dejavnosti doma in v mednarodnem prostoru.

Volčjak, od leta 2005 odgovorni urednik revije Arhivi, je v letu 2010 začel objavljati ordinacijske protokole - zapise o posvetitvah duhovnikov za ljubljansko in goriško nadškofijo, s čimer je malo znani vir približal raziskovalcem, ljubiteljskim zgodovinarjem in rodoslovcem. Letos pa je v sodelovanju z dvema tujima strokovnjakoma v 29. zvezku t. i. Friderikovih regestov objavil 302 regesta vladarskih listin in pisem z ozemlja današnje Slovenije iz 15. stoletja. Knjiga je pomemben in nepogrešljiv pripomoček za raziskovanje 15. stoletja, ki ga je habsburški vladar močno zaznamoval z več kot polstoletnim vladanjem in deželnoknežjim prvenstvom, med drugim piše v utemeljitvi.

Društvo je za nagrado in priznanje dobilo osem predlogov, za častnega člana pa je imenovalo Ignacija Vojeta, zgodovinarja, ki je bil pri svojem delu tesno povezan z arhivi, zlasti z dubrovniškim državnim arhivom.