Ker je šele prispel, si novi direktor do jeseni želi predvsem stabilizacije poslovanja, po poletju pa si obetajo kakšna državna razpisna sredstva in bodo skušali začeti izvajati več programskih vsebin. Foto: BoBo
Ker je šele prispel, si novi direktor do jeseni želi predvsem stabilizacije poslovanja, po poletju pa si obetajo kakšna državna razpisna sredstva in bodo skušali začeti izvajati več programskih vsebin. Foto: BoBo
Vitanje
Čeprav gre zavod vse bolj v gospodarske in tehnološke sfere, pa bo tudi kultura morala ostati del vsebin, saj je bil objekt s pomočjo evropskega denarja zgrajen prav v kulturne namene. Foto: BoBo

Kobold, sicer doktor znanosti na področju strojništva, je vodenje vitanjskega zavoda prevzel na začetku aprila in je bil izbran med 23 kandidati. Kot je povedal, so za zdaj začrtane osnove nove poti delovanja centra.

Ob gospodarsko obarvanih načrtih, ki so glede na izdatno pomoč ministrstva pri urejanju razmer za gospodarstvo pričakovani, bo za zavod pomembno področje tudi sodelovanje v mednarodnih projektih. Trenutno je po Koboldovih besedah težava predvsem v financiranju zavoda. Z vstopom države in deloma občine so za zdaj zagotovili osnovo, vendar bo treba dobiti še sredstva za nove vsebine.

Krvavo potrebna sredstva
Za delovanje imajo letos denarja le za pokritje plač trenutno trem zaposlenim ter za operativne stroške. "Za vse drugo, kot so stroški rednega vzdrževanja objekta, ki niso majhni, pa tudi za same vsebine, bo treba denar zaslužiti," je dejal novi direktor, ki je bil nazadnje zaposlen v celjskem razvojnem centru orodjarstva Tecos.

V Vitanju bodo po njegovem mnenju priložnost za predstavitev dobila slovenska podjetja, ki že delujejo na področju vesoljskih tehnologij, v objekt bi radi umestili tudi različno vesoljsko opremo, ki bi bila zanimiva predvsem za splošno javnost.

"Ob tem nas bodo zanimale tudi vsebine, ki se nanašajo na virtualne tehnologije ter aplikacije, ki bodo namenjene izobraževanju ter prikazu dosežkov in delovanja tehnologije v vesolju," je dejal Kobold.

Na križišču kulture, gospodarstva in tehnologije
Čeprav gre zavod vse bolj v gospodarske in tehnološke sfere, pa bo tudi kultura morala ostati del vsebin, saj je bil objekt s pomočjo evropskega denarja zgrajen prav v kulturne namene. Z ustvarjalci na področju kulture se bodo še naprej povezovali, še pred tem pa morajo rešiti tudi nekatera odprta vprašanja s prejšnjimi upravljavci.

Glede sporov s njimi ga moti, da se umazano perilo pere v javnosti, kar ni dobro, saj je problem zavoda med drugim prav javna podoba. O očitkih pravi, da ti niso v celoti korektni, zato bo probleme očitno treba reševati tudi na pristojnih sodnih ustanovah.


Še naprej nameravajo obiskovalce privabiti z novimi razstavami, kakšne bodo, Kobold za zdaj še ni mogel napovedati. Center letno obišče okoli 7000 do 9000 ljudi, obisk pa zadnje čase narašča. Velike možnosti po njegovem mnenju predstavljajo predvsem šole, ki so jim že v prejšnjem zavodu ponujali pet različnih izobraževalnih programov. Zaradi pomanjkanja kadra trenutno ponujajo le dva programa, a jih nameravajo spet nadgraditi.

Ker je novi direktor šele prispel, si do jeseni želi predvsem stabilizacije poslovanja, po poletju pa si obetajo kakšna državna razpisna sredstva in bodo skušali začeti izvajati več programskih vsebin. Vendar tudi priprava takih vsebin terja vsaj nekaj mesecev, še poudarja Kobold.