Cerkev o zaplenjenih umetninah

Med zaseženimi umetninami jih je bilo veliko last Cerkve

Svoj pogled na problematiko umetnin, ki jih je italijanska fašistična oblast zaplenila v letu 1940, je podal Medškofijski odbor za kulturo.

Tudi znamenita Piranska cerkev svetega Jurija ni ostala nedotaknjena.

Cerkvice po slovenski Primorski že 60 let čakajo na vrnitev kelihov, slik in drugih umetnin.

Medškofijski odbor za kulturo pri Slovenski škofovski konferenci je izjavil, da je ravnanje Italijanov, ki še po 50 letih po koncu 2. svetovne vojne niso vrnili umetnin, ki so bile nezakonito odnesene z ozemlja današnje koprske škofije, nezaslišano.

Vedno znova preložena razstava
O neprimernem delovanju italijanskih oblasti pričajo tudi zapleti ob pripravljanju razstave Najdeni zakladi - mojstrovine iz Istre, na kateri naj bi bile na ogled postavljene tudi nekatere od umetnin, ki so jih Italijani v času fašizma nezakonito odvzeli prebivalcem Istre.

Razstava je bila napovedana že za maja 2002, ko naj bi bili zakladi, ki so bili več kot 60 let skriti očem javnosti, razstavljeni v Beneški palači v Rimu, vendar do danes še ni bila uresničena. Po zadnjih zagotovili naj bi razstava končno ugledala luč sveta aprila letos v muzeju Revoltella v Trstu.

Akcija za zavarovanje umetnin
Akcijo zbiranja in odvoza umetnin z istrskega območja so Italijani leta 1940 izpeljali v okviru akcije, s katero naj bi pred pričakovano širitvijo 2. svetovne vojne proti južnim predelom Evrope, zaščitili dragocene umetnine. Umetnine z ibmejnega območja prve jugoslovanske države so v 380 zabojih prepeljali v vilo zadnjega beneškega doža Manina v Passarianu, po letu 1943, pa jih je del našel pot k prvotnim lastniom, del pa jih je romal v različna skladišča po celi Italiji.

Enajst zabojev dragocenosti
Po podatkih gradiva, ki je spremljalo za leta 2002 napovedano razstavo v Rimu, naj bi Italijani iz Kopra in Pirana odpljali 11 zabojev predmetov umetniške vrednosti. Te umetnine so leta 1990 ponovno katalogizirali, tako da ni nobenih dvomov, katera izmed njih bi bilo potrebno vrniti njihovim izvornim lastnikom oziroma njihovim zakonitim naslednikom.

V teh 11 zabojih so bili tudi številni dragoceni predmeti, ki so pred letom 1940 krasili oltarje obalnih cerkev ter samostane na tem območju. Ker je slovenska Cerkev zakoniti in legitmni lastnik teh umetnin, si njeni člani želijo, da bi umetniški izdelki čim prej našli pot v domače kraje.