Direktorica Suzana Žilič Fišer je na današnji predstavitvi prvih treh mesecev EPK-ja dejala, da se je število obiskovalcev v Mariboru že v prvih dveh mesecih letošnjega leta povečalo za 42 odstotkov glede na enako obdobje lani. "Lanskoletni utopični idealizem smo zamenjali s treznim optimizmom in realizmom, ko ugotavljamo, da je dogodkov in obiskovalcev veliko," je dejala direktorica.

"Veste, kako težko se je v Sloveniji povezovati. A tokrat smo to dosegli," je poudarila direktorica zavoda. Kriza je pokazala, da je treba poiskati nove rešitve - in te Žilič Fišerjeva prepoznava v povezovanju tako kulturnih institucij kot povezovanju šestih mest v okviru EPK-ja. To je pomembna platforma za nove rešitve v prihodnjem letu in to ne zgolj na področju kulture in umetnosti, temveč tudi pri povezovanju mest na področju izobraževanja, gospodarstva in turizma, ocenjuje Žilič Fišerjeva.

"Sodelovanje med šestimi mesti vidim zelo realno in konkretno tudi v prihajajočih letih. Verjamem, da se glede na lanskoletne in letošnje izkušnje, ko je bilo to partnerstvo vzpostavljeno, te zaveze nadaljujejo in se z novimi projekti tudi uresničujejo," je še dodala.

Programski direktor zavoda Maribor 2012 - EPK Mitja Čander je povedal, da po prvih treh mesecih lahko s ponosom predstavijo ne le načrte, temveč tudi že dosežene rezultate. Kot je poudaril, je EPK za celotno vzhodno Slovenijo razvojna priložnost. "Da je kultura razvojna priložnost, se je pogosto pojmovalo kot nekakšno retorično figuro. Ravno čas krize išče nove odgovore na pereča vprašanja in kultura je ena izmed največjih priložnosti našega časa," je dejal Čander.

Onkraj ozkih meja "kulture"
Umetnost je v osrčju prizadevanj EPK-ja, hkrati z njo pa želijo promovirati ustvarjalnost in možnost povezovanja kot dve pomembni vrednoti današnjega trenutka. "Zato smo zasnovali številne programe, ki jih v tradicionalnem razumevanju kulture nikakor ne bi dojemali kot del kulturnega polja," je dejal Čander. Med te sklope prišteva Urbane brazde - ki se ukvarjajo s pilotskimi projekti na področju ekologije in sociale - in Kulturne ambasade kot edinstven primer povezovanja slovenskih in mednarodnih kulturnih institucij.

Za boljšo samopodobo Mariborčanov
Po besedah mariborskega podžupana Tomaža Kanclerja v štajerski prestolnici še nikoli ni bilo toliko turistov kot letos, projekt pa ocenjuje tudi kot dobro priložnost za graditev nove samopodobe Mariborčanov in drugačne predstave o mestu. Kot je nadaljeval Kancler, ima Maribor v tem letu 18,4-odstotno brezposelnost in je "na točki, ko se mora obrniti v pozitivno smer". "Na mariborski občini smo veseli, da so prav kulturne vsebine tiste, za katere verjamemo, da lahko spremenijo razmišljanje in da bo v prihodnosti tudi smiselni regionalni razvoj to omogočil," je še dejal Kancler.