Spomnil je na veliko moč, ki jo ima kultura, in pozval k izboljšanju položaja ustvarjalcev. Umetnost in kultura sta pripomogli k temu, da nam je v tisočletjih kot številčno majhnemu narodu uspelo ohraniti svoj jezik in svojo identiteto, je nadaljeval. "Brez slovenske pesmi in besede, brez mokrocvetečih rožc poezije, ne bi bilo slovenske države. Državo smo bolj kot z orožjem in ekonomijo izbojevali s pesmijo in jezikom," je poudaril.

"Dandanes smo pozabili na čas, ko nam je kultura pomenila nekaj presežnega. Vse pogosteje slišimo, da je kultura strošek in naj svojo vrednost dokaže na trgu. V času, ko bi lahko kultura postala eden izmed temeljnih gradnikov ustvarjalnosti, kreativnosti in trajnostnega razvoja, ne znamo v polni meri izkoristiti njenega potenciala za osmišljanje našega bivanja in spodbujanje dialoga z drugimi kulturami in narodi."

Kultura lahko v času krize, ko se razraščajo predsodki in stereotipi, pomembno pripomore h kontinuiranemu dialogu med civilizacijami, blaži razlike in pokaže na skupne rešitve, je prepričan. Rešitve za globoko krizo sodobnega sveta ne bomo našli v borznih indeksih in globalnih donosih, ampak v poglabljanju v naše skupne vrednote, dialogu z drugačnimi in iskrenem iskanju priložnosti za sožitje. "Naša dolžnost je, da varujemo našo bogato kulturno dediščino, obenem pa omogočamo spodbudno okolje za umetniško delovanje in razvoj Prešernov, ki delujejo med nami danes, pa tudi tistih, ki šele prihajajo," je še poudaril Bervar in dodal, da jim moramo nuditi boljše pogoje, kot so jih imeli Prešeren in njegovi sodobniki.

"Prav je, da se pomena kulture zavedamo vse leto"
Žirovniški župan Leopold Pogačar je opozoril, da je narod, ki ne neguje svoje kulture in je ne spoštuje, reven ne glede na milijone, ki bi jih država namenila za to področje. "Je pa res, da je veliko stvari odvisnih od sredstev, ki jih namenjamo za kulturo. Prav je, da se tega zavedamo vse leto, in ne le na dan kulturnega praznika."

Cerar: "Ko bo mogoče, bomo priznanje kulturi izrazili tudi s povečanjem sredstev"
Predsednik vlade Miro Cerar pravi, da je kultura bistveni element narodne in nacionalne identitete, in to "še zdaleč ni fraza". Po njegovih besedah zato vlada vidi nesporno potrebo po ministrstvu za kulturo, pri čemer se zavzema, da se ob tem, ko zaradi krize tudi v kulturi primanjkuje denarja, vsaj na simbolni ravni izraža priznanje kulturnikom. "Ko bo to mogoče izkazati tudi s povečanjem sredstev, bo vlada to tudi storila. Zato smo še toliko bolj odločeni, da začnemo novo zgodbo in preidemo v razvojno uspešno družbo," je premier povedal ob letošnjem prazniku.

Dan, ko se vse vrti okoli kulture
Dan po tem, ko smo na slovesnosti v Cankarjevem domu dobili nove Prešernove nagrajence, je že sedemdesetič (dan Prešernovega slovesa praznujemo kot praznik slovenske kulture od leta 1945, predtem so dogodke nekaj časa prirejali na 7. februar) po številnih slovenskih krajih dan v znamenju kulture. Muzeji in galerije brezplačno odpirajo vrata svojih zbirk, vabijo na delavnice in odprtja razstav, tudi drugod pripravljajo raznovrstne dogodke.

Kranj se je spet vrnil v Prešernov čas
"Kultura ima mnogo oblik in obrazov. Lahko je pesem, zgodba, glasba ali umetniška slika, fotografija, arhitektura, morda le prijazen odgovor ali jezik, za katerega se je zavzemal Prešeren. Predvsem pa smo kultura ljudje s svojo pozitivno energijo, idejami in ustvarjalnostjo," je ob odprtju tradicionalnega semnja dejal kranjski župan Boštjan Trilar. Prešernov smenj, ki vsako leto Kranj popelje v pesnikov čas, letos ponuja več kot 110 stojnic, program pa ustvarja 600 sodelujočih. V Prešernovem mestu pričakujejo več kot 20.000 obiskovalcev. V gorenjskem mestu, kamor se je Prešeren preselil leta 1846 in tam 8. februarja 1849 tudi sklenil življenjsko pot, bo pisano ves dan. Bogat kulturni progam letošnjega dogajanja ustvarjajo folkloristi, pevci, recitatorji in drugi, ki se bodo zvrstili na dveh odrih, in sicer pred Prešernovim gledališčem in na Glavnem trgu. Nastopajoči prihajajo iz številnih kranjskih društev in tudi iz drugih slovenskih krajev. Med gosti je operni pevec Juan Vasle s programom slovenskih narodnih pesmi in samospevov.

Prešerna že vrsto let v Kranju upodablja igralec Bojan Bešter. "Presrečen sem, da vidim Slovence nasmejane, in rad bi prek vsega leta videl tako srečne obraze," je dejal na prireditvi, ki že 12 let združuje dolgoletno kranjsko sejemsko tradicijo in spomin na Franceta Prešerna.

Tradicionalni recital pod Prešernovim spomenikom
Opoldne so se v prestolnici na Prešernovem trgu s tradicionalnim recitalom pesniku poklonili člani Združenja dramskih umetnikov Slovenije.
V knjigarni Konzorcij so se spomnili Kajetana Koviča, o čigar opusu in življenju so spregovorili pesnik in akademik Ciril Zlobec, hči in prevajalka Nina Brala ter pesnik in predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina. Pogovor je povezovala Nela Malečkar, Kovičeve pesmi pa je interpretiral Igor Samobor. V knjigarno so povabili že v dopoldanskih urah; pripravili so otroško delavnico Postani Maček, uro pozneje pa pripovedovalsko-glasbeni nastop Maček Muri in Piki Jakob. Nastopili so Katja Povše, Ana Vipotnik in Igor Leonardi, kot gost presenečenja pa je otroke pozdravil tudi Maček Muri, ki letos praznuje 40 let.

O Vrba! srečna draga vas domača
V Vrbi se je nekaj dogodkov zvrstilo že v preteklih dneh. Že v sredo so pripravili Večer domačih pesnic, v soboto pa sta potekala Prešernov pohod na Stol in literarni večer Društva slovenskih pisateljev. V Osnovni šoli Žirovnica pa so odprli razstavo slikarske kolonije na temo O Vrba, srečna, draga vas domača.
Sonetni venec v potezi Mihe Maleša
V Kranju se je poleg obveznega obiska semnja vredno ustaviti tudi v Gorenjskem muzeju v Prešernovi hiši, kjer so med tednom odprli razstavo Prešernov Sonetni venec, ki je nastal pred 181 leti. Razstavo likovno dopolnjujejo linorezi Sonetnega venca Mihe Maleša, ki jih hranijo v muzeju.

Portreti Prešernovih nagrajencev
Popoldne je Prešernova nagrajenca in nagrajence Prešernovega sklada sprejela ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Po skupnem kosilu se je odpravila v Kranj, kjer jo je pred mestno knjižnico sprejel župan, sledil pa je sprehod po mestnem jedru. Aktualnih Prešernovih nagrajencev so se spomnili še z razstavo portretov, ki jih je v objektiv ujel Tone Stojko. Sledilo je sledilo srečanje z nagrajenci še v Prešernovem gledališču Kranj.

V portoroškem Avditoriju se je odvila začela prireditev Sme nekaj nas, ker smo Prešernove, biti prešernih, na kateri bodo podelili Tartinijevo priznanje za izjemne stvaritve s področja kulture. V Kobilarni Lipica so odprli razstavo umetniških fotografij Milana Malovrha Neslišni topot. V prostorih Gorjupove galerije v Kostanjevici na Krasu so odprli prenovljeno Gorjupovo zbirko, na odprtju pa bo spregovoril predsednik Slovenske matice Milček Komelj. V večnamenskem objektu v Šentjuriju pri Mirni Peči na Dolenjskem so v sklopu praznovanja kulturnega praznika odprli spominsko zbirko pesnika in rojaka Toneta Pavčka, da bi tako ohranili pesnikovo povezanost z domačim krajem ter opozorili na pomen njegove literature.

Vpogled v izjemno kiparsko zbirko
V mariborskem Pokrajinskem muzeju so odprli depo kiparstva in in po več letih javnosti ponovno omogočili ogled najpomembnejših kiparskih del iz muzejske zbirke.
Sprehod po predsedniški palači
Ob kulturnem prazniku je dan odprtih vrat pripravil tudi urad predsednika republike Boruta Pahorja. Obiskovalci so si lahko poslopje predsedniške palače ogledali pod strokovnim vodstvom uslužbencev državnega protokola ogledali. Predsedniško palačo je tokrat obiskalo rekordno število obiskovalcev, v treh skupinah kar 350. faksimile in študijsko izdajo dela Gratae posteritati (Ljubim zanamcem) Žige Herbersteina. Delo iz leta 1560 je druga izdaja in eno od sedmih Herbersteinovih avtobiografskih del. Ptujski izvod Gratae posteritati je eden redkih ohranjenih koloriranih izvodov na svetu.

8. februar je leta 1945 za slovenski kulturni praznik razglasilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, Prešernov dan pa je ohranila tudi nova država in ga leta 1991 razglasila za dela prost dan.