Glede materinščine ni najbolj pomembno, ali se mami reče mama ali Mutter ali kako drugače, kajti ne gre toliko za glasovno podobo, ampak za čast – materni jezik je stvar časti!
Ta dan že deset let praznujemo 21. februarja. Ta plemenita akcija se je uveljavila na pobudo v mednarodnem kulturnem in političnem življenju malo prisotnega Bangladeša. Letošnji dan maternega jezika je poseben in pomemben tudi zato, ker pomeni sklep leta 2008, ki je bilo razglašeno za mednarodno leto jezikov. V svoji poslanici ob dnevu maternega jezika je generalni sekretar Unesca Koichiro Matsuura med drugim zapisal: "Po tem, ko je mednarodni dan maternega jezika prvotno spodbujal skupnosti, da priznajo pomen in negujejo svoj materni jezik, se zdaj vedno bolj ukvarjamo s temelji jezikovne raznovrstnosti in multilingvizma. Postalo je jasno, da so jeziki, ki so del identitete posameznikov in ljudstev, ključni cilji programov izobrazbe za vse in tisočletni razvojni cilji."
Kot vsako leto ob tem dnevu tudi letos razmišljamo o mogočih ukrepih za preprečevanje nadaljnjega izginjanja tako imenovanih majhnih jezikov. Samo v zadnjih treh generacijah je namreč izginilo več kot 200 od približno 6.000 jezikov. 538 jezikov je ogroženih, 502 jezika sta močno ogrožena, 632 jezikov je zagotovo ogroženih, 607 pa jih je v nevarnosti. Čeprav je ogroženost in malomarno ravnanje s slovenskim jezikom pogosta tema razprav, v resnici slovenščina ni med ogroženimi jeziki. O tem nas prepriča podatek, da Unesco pozna kar 178 jezikov, ki jih govori le od 10 do 50 ljudi.
Jeziki ne izumirajo le v eksotičnih deželah onkraj oceanov. Tudi v Evropi je več primerov jezikov, ki zelo verjetno ne bodo preživeli naslednjih generacij. Takšne jezike najdemo tudi v Nemčiji, kjer bo Unesco septembra priredil tritedenski svetovni festival jezikov (tedaj bo hanzeatsko mesto Bremen nosilo naziv svetovna prestolnica jezikov). Med najbolj ogroženimi nemškimi jeziki so lužiška srbščina, nenavadni jezik, o katerega obstoju je nekaj slišal vsak slovenski šolar, in nekatere oblike frizijščine.
2,5 milijona govorcev slovenskega jezika
Kot smo že poudarili, slovenščina ni ogrožena, vseeno pa velja nekoliko osvetliti tudi jezikovni položaj pri nas. Zadnji statistični popis v Republiki Sloveniji razkriva, da slovenščino kot svoj materni jezik navaja 88 odstotkov prebivalcev Slovenije, kot prvi jezik pa jo uporablja okoli 1,85 milijona prebivalcev. Razen v Sloveniji slovenski govorci strnjeno živijo še v Beneški Sloveniji in Furlaniji - Julijski krajini v Italiji, na Koroškem v Avstriji, v hrvaški Istri, v madžarskem Porabju ter v nekaterih skupnostih izseljencev v Nemčiji, ZDA, Kanadi in Avstraliji. Skupno naj bi slovenščino govorilo okoli 2,5 milijona ljudi in ob tem podatku se izkaže, da je slovenščina pravzaprav precej "močan" jezik. Optimistični smo lahko tudi zaradi dejstva, da se število slovenskih govorcev v zadnjih letih zmanjšuje počasneje kot v preteklosti. V obdobju 1991-2001 se je tako odstotek prebivalcev Republike Slovenije, ki so kot svoj materni jezik navedli slovenščino, zmanjšal za 0,6 odstotne točke, v prejšnjih dveh dekadah pa je ta odstotek znašal 2,7 oziroma 3,2 odstotne točke.
Karel Oštir in drugi jezikoslovci
Mednarodni dan maternega jezika je tudi praznik vseh jezikoslovcev, ki raziskujejo izvor jezika. Ravno izvor jezika o narodovi genezi pove pogosto celo več kot materialni ostanki iz najstarejših arheoloških plasti. Ob tem omenimo le že pozabljeno ime Karla Oštirja, jezikoslovca, ki se je, kot je zapisal Fran Jakopin, "zavedal, da lep del indoevropskega gradiva ne bo mogoče pojasniti z notranjimi glasovnimi zakoni". In to nas tudi vodi na pot razmišljanja, ali je naš izvor mogoče preprosto pojasniti z velikimi selitvami zakarpatskih narodov ali pa se moramo še enkrat oz reti in ne povsem prezreti zgodnejšega dogajanja na našem ozemlju, ki je bilo zaznamovano z neko kulturo, ki morda ob prihodu Slovanov vendar ni povsem zamrla, in bi zato morda morali slovenščino razumeti kot amalgam jezikov priseljenih narodov in nečesa veliko starejšega. Vendar v tem trenutku to niti ni pomembno; za naše trenutno življenje so veliko pomembnejše druge Oštirjeve besede, in sicer "da glede materinščine ni najbolj pomembno, ali se mami reče mama ali Mutter ali kako drugače, kajti ne gre toliko za glasovno podobo, ampak za čast – materni jezik je stvar časti!"
Polona Balantič
Glede materinščine ni najbolj pomembno, ali se mami reče mama ali Mutter ali kako drugače, kajti ne gre toliko za glasovno podobo, ampak za čast – materni jezik je stvar časti!
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje