Založba Beletrina je v zbirki Koda izdala slovenski prevod Diogenovega kompendija o življenju in naukih antičnih filozofov. Prevedli so ga Matej Hriberšek, Gregor Pobežin in Živa Borak. Po Hriberškovih besedah je bila tovrstna kompilatorska literatura značilna za vojaško, gospodarsko in politično nemirna in nestabilna obdobja, kakršen je bil čas na prehodu iz 2. v 3. stoletje. Takrat je literarna ustvarjalnost usihala, pojavili so se komplitarnost, sklicevanje na avtoritete ter populariziranje književnosti in znanosti.
O Diogenevem življenju ni veliko znanega. Domnevno je živel v prvi polovici 3. stoletja, se pravi v poznem obdobju t. i. severske dinastije ali vsaj v zgodnjem obdobju t.i. vojaških cesarjev. Ni znano, kateri filozofski šoli ali smeri je pripadal in pri kom je študiral filozofijo oziroma ali je sploh študiral filozofijo ali pa je njegovo delo rezultat prizadevanj zelo nadarjenega navdušenca. Vse, kar o njem vemo, je le nekaj skopih namigov iz njegovih življenjepisov.
Prevajalci so kot temelj za svoje delo izbrali kritično izdajo Diogenovega besedila, ki jo je pripravil ameriški klasični filolog in strokovnjak za antično filozofijo srbskega rodu Miroslav Marcovich. Prevod je rezultat timskega dela v pravem pomenu besede, pravijo. Prevajalci so se srečevali vsak teden, da bi se čim bolj poenotili, uskladili izrazje in poiskali ustrezne prevajalske rešitve. Skupaj pa so se prebijali tudi skozi vsebinsko in jezikovno najzahtevnejše pasuse.
"Od filozofov so ene poimenovali po mestih, na primer eleate, megarike, eretrike in kirenaike; druge po krajih, na primer akademike in stoike. Poimenovali so jih tudi po naključnih dejavnikih, na primer peripatetike; po žaljivih vzdevkih, na primer kinike; nekatere po duševnih lastnostih, na primer evdajmonike; nekatere po posebnem prepričanju, na primer filalete, elenktike in analogetike; nekatere tudi po učiteljih, na primer sokratike in epikurejce, ter podobno. Druge so zaradi raziskovanja narave poimenovali fiziki, tretje pa zaradi ukvarjanja z etiko etiki. Dialektike pa so poimenovali vse tiste, ki se ukvarjajo z dlakocepskim obračanjem besed."
Diogen Laertski, Življenja in misli znamenitih filozofov 1, 17
Posebnost slovenskega prevoda so prevodi pesniških odlomkov, ki jih je Diogen vključil v svoje delo in z njimi dodatno označil posamezne filozofe in njihovo delo, 52 epigramov pa je napisal sam. Prevajalci te odlomke prevajajo prozno, enako se v podobnih primerih odločajo tudi prevajalci filozofskih besedil v slovenščino, sami pa so se odločili, da bodo pesniške odlomke prevajali metrično. Večinoma so ohranili metrične oblike izvirnika, kjer to zaradi prevelike metrične raznolikosti izvirnega besedila ni bilo mogoče, so uporabili prosti verz.
Diogen, ki je znal delo popestriti s šaljivimi, ponekod celo opolzkimi navedbami, je delo posvetil neki dami, katere identiteta pa ostaja stvar ugibanj.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje