Na ministrstvu ocenjujejo, da bi obnova gradu, za katero se pripravlja projektna dokumentacija, stala dva milijona evrov, celotna revitalizacija pa pet milijonov evrov. Foto: Radio Koper
Na ministrstvu ocenjujejo, da bi obnova gradu, za katero se pripravlja projektna dokumentacija, stala dva milijona evrov, celotna revitalizacija pa pet milijonov evrov. Foto: Radio Koper
grad Socerb
Graj priznava, da bi lahko tudi sam vlagal več, a da mu poslovanje tega ne dopušča. Foto: Radio koper

Ministrstvo za kulturo gradu Socerb, ki leži na izjemno zanimivem kraju z razgledom na Tržaški zaliv (na fotografiji) ne bo podarilo ali prodalo koprski občini. Ta je pred meseci na ministrstvo poslala pobudo za revitalizacijo tega kulturnega spomenika s prošnjo, da ga država prenese na lokalno skupnost. Ministrstvo je ocenilo, da občinska pobuda sicer ponuja vsebinske rešitve, a ne odgovori na vsa bistvena vprašanja, ki so potrebna za prenos.

Predlog za revitalizacijo Socerba, ki ga je pripravila občina, je korak naprej pri oblikovanju vizije, kako prenoviti grad na izjemni lokaciji, menijo na ministrstvu za kulturo, a vseh odgovorov ne ponuja. Občina bi kulturni spomenik oživila s pomočjo kulturne ponudbe in dogodkov, odprla bi ga čezmejnemu prostoru, možnost financiranja prenove je zaznala tudi v Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje. A občina po mnenju ministrstva ni konkretno navedla, koliko denarja bo namenila oživitvi in kako ga bo zagotovila. Zato javnega interesa za prenos na občino ni, so zapisali.

Najemnik gradu tako ostaja Milan Graj. Strinja se, da je pri oživitvi treba narediti korak naprej: "Prenova mora biti, ker so zahteve gostov vedno večje - od gretja, elektrike ... Sodobna kuhinja zahteva nove tehnike, vse novo. Potrebujemo malo večje prostore, da se lahko nekaj pokrije, da se lahko nekaj odkrije, zaradi vremena."

Na ministrstvu ocenjujejo, da bi obnova, za katero se pripravlja projektna dokumentacija, stala dva milijona evrov, celotna revitalizacija pa pet milijonov evrov. Graj priznava, da bi lahko tudi sam vlagal več, a da mu poslovanje tega ne dopušča. Vseeno pa meni, da prihodnost gradu ni črna: "So ljudje, moji gostje, postali so že prijatelji. Nekaj denarja imajo in bi bili pripravljeni tudi kaj denarja dati v to kulturno dediščino. Pogovarjamo se o vseh raznih možnostih. Mislim, da bomo prišli do nekega konca."

Kulturno ministrstvo je že občini Koper povedalo, da se jim model javno-zasebnega partnerstva za upravljanje kulturnega spomenika ne zdi najprimernejši, češ da imajo s tem slabe izkušnje.

Tjaša Škamperle, Radio Koper.