Drugo
(7)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.8 od 10 glasov Ocenite to novico!
Vuk Ćosić
Umetnik Vuk Ćosič je na razpravi spregovoril o vektorjih digitalne preobrazbe. Foto: BoBo
Ministrstvo za kulturo
Na ministrstvu za kulturo je potekala zadnja v nizu razprav o osnutku Nacionalnega programa za kulturo 2018-2025, tokrat na temo digitalizacije. Foto: BoBo
Maja Bogataj Jančič
Maja Bogataj Jančič je med drugim spregovorila o digitalizaciji obstoječe kulturne dediščine. Izpostavila je, da so na tem področju številne omejitve, ob finančnih in drugih tudi avtorskopravne ovire. Foto: BoBo

Dodaj v

"Duh NPK-ja je prestar in ne ustreza generaciji, ki ustvarja danes"

Na ministrstvu za kulturo je potekala razprava o osnutku NPK-ja
26. september 2017 ob 20:24
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Na zadnji v nizu razprav o osnutku Nacionalnega programa za kulturo (NPK) 2018-2025 so spregovorili o temi digitalizacije. Beseda je med drugim tekla o umetni inteligenci, in kot je uvodoma opozoril Matjaž Gams z Instituta "Jožef Stefan", bodo informacijsko-komunikacijske tehnologije in umetna inteligenca v prihodnjih letih spremenile življenje.

Prihaja čas, ko računalniški programi postajajo sposobnejši kot ljudje, in ko se bo to zgodilo na vseh domenah, bo govor o superinteligenci, je v svojem predavanju dejal Gams. Spregovoril je tudi o demografskih spremembah, ki bodo, kot je poudaril, povzročile velik pritisk na kulturno identiteto. Izpostavil je tudi ogroženost jezikov. Slovenščina je po njegovih besedah razmeroma močan jezik, ki ne bo hitro izginil, je pa pod velikim pritiskom. Jeziki izginjajo zaradi globalizacije, pritisk na slovenščino pa bo po njegovih besedah prišel od liberalnih ljudskih množic, ki se ob prevladujoči angleščini ne bodo hotele več učiti še drugih jezikov.

Superinteligenca je rešitev za človeštvo
Po njegovih besedah hiperglobalizem ne bi hitro povozil le Slovenije, ampak ogrozil celotno človeštvo. In tudi superinteligenca bi bila najnevarnejša tista, ki bi bila hiperglobalna. Vendar bomo v prihodnosti uporabljali superinteligenco tako, kot danes uporabljamo avtomobile. Superinteligenca je po njegovem prepričanju v času, ko je čedalje težje upravljati mehanizem civilizacije in tehnologije, rešitev za človeštvo. "Pred nami je razvoj, ki se mu moramo prilagajati, ob tem pa paziti na nacionalno identiteto in jezik," je sklenil.

Algoritmi – potencialno odlična stvar, vendar tudi vir več težav
Umetnik Vuk Ćosič je spregovoril o vektorjih digitalne preobrazbe, ki so po eni strani geopolitični, po drugi zadevajo samo naravo digitalnega okolja in načina, kako to spreminja družbo. Družbo sam vidi kot ekosistem z novimi okrepljenimi soodvisnostmi v vse smeri, ki jih do zdaj ni bilo, saj smo živeli v bolj hierarhiziranih družbah. Dotaknil se je tudi triade senzorji - big data - algoritmi. V času, ko živimo v novi kulturi senzorjev skozi "internet stvari", ki je zdaj izrazito disperzen, ko več in več strojev zajema več in več podatkov, so najbolj kritičen del te triade algoritmi, ki so "potencialno odlična stvar, ampak predvsem tudi vir veliko težav", je poudaril.

Ne gre le za ohranjanje dediščine, ampak da se z njo ustvarja tudi naprej
Osnutka NPK-ja se je neposredneje dotaknila strokovnjakinja za avtorsko pravo Maja Bogataj Jančič, ki se ji zdi duh programa prestar in to, da ne ustreza generaciji, ki ustvarja danes, kar se zelo dobro vidi na področju digitalizacije. Spregovorila je o digitalizaciji obstoječe kulturne dediščine. Izpostavila je, da so na tem področju številne omejitve, ob finančnih in drugih tudi avtorskopravne ovire. Vendar pa ni pomembno le ohranjanje kulturne dediščine; pomembno je, da se lahko z njo ustvarja tudi naprej, da se lahko deli, poustvarja, remiksa.

Opozorila je na še en vidik digitalizacije - omogočanje dostopnosti do kulture tistim, ki jim tehnologija to olajša ali pa sploh omogoči - in se dotaknila reforme avtorskega prva v Evropi, ki uvaja nove sorodne pravice za založnike in ki je po njenih besedah največja, kar jih doživlja naša generacija. Pohvalila pa je pripravljavce osnutka novega NPK-ja glede zavedanja, da je ključno povezovanje z drugimi resorji in dejavnostmi.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
6350
# 27.09.2017 ob 08:14
Ma, če furaš neuporabno znanost, tega še ni treba poimenovati umetnost. Ali pač?
sistemc.
# 27.09.2017 ob 02:51
A so bili prigrizki in pijače v redu?

To je edino, kar bi jaz odnesel od programa takega srečanja na MK.
HOR
# 26.09.2017 ob 21:51
Super inteligenca je samo se eno novo super masilo pred super soocenjem s super starimi in super novimi super nategi super problematicne super sedanjosti...
velenjcan
# 26.09.2017 ob 20:58
Superinteligenca je po njegovem prepričanju v času, ko je čedalje težje upravljati mehanizem civilizacije in tehnologije, rešitev za človeštvo.

Stvar neprijetno spominja na 'enkratne', 'epohalne', 'tisočletne' itd. 'rešitve', ki se pojavljajo vsakih nekaj let (kar je v neposrednem nasprotju z njihovo' tisočletnostjo'), vsaj tako nas prepričujejo - in tudi izginejo kmalu zatem. Največjo uslugo bi si naredili, ko bi nam uspelo nove - tehnološke in drugačne - rešitve normalno integrirat v obstoječe življenjske vzorce in prakse. Tako da močno upam, da bo NPK poleg superinteligence omenjal in prinesel še kaj.

Po drugi strani pa še niso -govorjeno iz izkušnje - izumili tehnologije, ki je Slovenci ne bi bili v stanju izigrat oz. obrniti proti njej sami.
Ribiič
# 27.09.2017 ob 08:54
Vuk Ćosič - vstajnišli dobičkar.
N6MAA10816
# 26.09.2017 ob 23:10
Človek se bo v super-inteligenci izpolnil z molitvijo, ki ji pravimo programiranje.
Aplikacij
# 27.09.2017 ob 12:34
A ni pisalo pred leti na TV prispevku, kjer je govoril gospod Vuk, da je "spletni guru".

Mogoče je bilo na Studio City, ampak ne bi "dal roke v ogenj". Sem pač že pozabil...
Kazalo