Med obnovitvenimi deli so arheologi med drugim našli bogato okrašen križ, ki naj bi ga tam v 12. stoletju pustili križarski vitezi. Foto: Reuters
Med obnovitvenimi deli so arheologi med drugim našli bogato okrašen križ, ki naj bi ga tam v 12. stoletju pustili križarski vitezi. Foto: Reuters
edikula
Ključni projekt je bil obnova edikule (tj. majhne kapelice oziroma oltarja), ki je po prepričanju kristjanov nad mestom, na katerem naj bi bilo Jezusovo telo maziljeno, zavito v mrtvaški prt in pokopano. Foto: Reuters

Namen prenove grobnice v baziliki Božjega groba je bil okrepiti in konservirati njeno strukturo; urediti je bilo treba tudi podtalni sistem za odtekanje deževnice in kanalizacije. Na čelu del je bila Antonia Moropoulou, sicer profesorica Narodne tehnične univerze v Atenah. Na grobnici so po njenih besedah izvedli številna zidarska dela. Med drugim so v kamnite plošče, tudi v tisto, ki pokriva Jezusov grob, vstavili vijake iz titana.

Začetek del je v preteklih desetletjih zaviralo in odlagalo tekmovanje med tremi Cerkvami, ki vodijo to baziliko. Zadnja restavratorska dela so v njej tako izvedli davnega leta 1810, potem, ko jo je zajel požar.

Kristjani to cerkev večinoma častijo kot Golgoto oziroma Kalvarijo, kjer so križali in pokopali Jezusa Kristusa. Prostor, na katerem stoji, je bil v 1. stoletju opuščen kamnolom zunaj mestnega obzidja. Okoli njega je bilo pokopališče, katerega ostanki so vidni še danes.

Zdaj so duhovniki Grške pravoslavne, Katoliške in Armenske cerkve medsebojne razprtije začasno pustili ob strani v imenu popravil. Ključni projekt je bil obnova edikule (tj. majhne kapelice oziroma oltarja), ki je po prepričanju kristjanov nad mestom, na katerem naj bi bilo Jezusovo telo maziljeno, zavito v mrtvaški prt in pokopano.

Ko so oblasti baziliko zaprle, je bilo konec odlašanja
Vse tri denominacije, ki bedijo nad baziliko, so odgovorne za njene različne dele, vendar si delijo odgovornost za grobnico. Odnosi med njimi so kdaj tudi napeti. Tako je na primer leta 2008 spor med grškimi pravoslavnimi in armenskimi duhovniki privedel do pretepa. Vendar so se odločili za družno delovanje po tem, ko je Izraelski urad za starine (IAA) odločil, da bazilika ni varna, in jo je izraelska policija za krajši čas zaprla.

Vsaka od denominacij je za projekt prispevala 2,9 milijona evrov, jordanski kralj Abdulah pa mu je namenil še osebno donacijo. Staro mestno jedro Jeruzalema, kjer stoji ta bazilika, je bilo namreč pod nadzorom Jordanije do leta 1967, ko je izbruhnila arabsko-izraelska vojna. Jordanija še danes varuje muslimanske in krščanske svete kraje na tem območju.