Drugo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4,3 od 42 glasov Ocenite to novico!
Tromostovje, ena najznamenitejših Plečnikovih stvaritev. Foto: BoBo
Tudi Google se je na Plečnikov 140. rojstni dan poklonil temu arhitekturnemu velikanu (a takšna podoba iskalnika je vidna le slovenskim uporabnikom). Foto: MMC RTV SLO
       Lokalni gugldudli niso novost, tale današnji Plečnikov pa je prvi slovenski. Jaz sem navdušen, ne znam si pomagat.       
 milijonar (Jonas Žnidaršič) na Twitterju
Na nekdanjem bankovcu za 500 tolarjev sta bila upodobljena lik Jožeta Plečnika in pročelje Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani; na kovancu za 10 evrskih centov je upodobljena njegova Katedrala svobode (Slovenski parlament), ki pa ni bila nikoli zgrajena. Foto: BoBo
VIDEO
140. obletnica Plečnikove...

Dodaj v

Foto: Plečniku se je za rojstni dan poklonil tudi (slovenski) Google

140 let od rojstva velikega slovenskega arhitekta
23. januar 2012 ob 09:21,
zadnji poseg: 24. januar 2012 ob 08:45
Ljubljana - MMC RTV SLO

Danes mineva 140 let od rojstva velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je usodno zaznamoval podobo Ljubljane, pa tudi Dunaja, Prage in Beograda.

Plečnik se je rodil v Ljubljani, ki je takrat spadala pod Avstro-Ogrsko, študiral pa je v Gradcu in na Dunaju pri priznanem arhitektu in pedagogu Ottu Wagnerju. V času, ko je delal v Wagnerjevem biroju, je bil Plečnik povezan s šolo dunajske secesije, nato pa se je preselil v Prago, kjer je poučeval in vplival na mlajšo generacijo arhitektov, ki je nato ustanovila avantgardno češko kubistično gibanje v dvajsetih letih. Plečnik je bil tudi vodja obnove Hradčanov, srednjeveškega praškega gradu, ki kraljuje nad češko prestolnico.

Leta 1921 se je Jože Plečnik na povabilo stanovskega kolega Ivana Vurnika vrnil v Ljubljano, kjer je s prekinitvami zaradi del v Pragi ostal do smrti in kjer je pustil največji pečat. V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja je preobrazil podobo Ljubljane, poleg cerkva je zasnoval mostove in oblikoval obrežje Ljubljanice, tržnico, spomenike, trge in parke, pokopališče Žale, pa Narodno univerzitetno knjižnico ...

Po 2. svetovni vojni se je arhitekt po nekaterih pričevanjih znašel v nemilosti komunistične oblasti, ki naj ji ne bi ustrezale njegova zavezanost klasični arhitekturi in predanost katoliški veri. Začel se je zmanjševati njegov vpliv na ljubljanski univerzi, dobival je vse manj pomembnih naročil. Kljub temu so ga po smrti leta 1957 pokopali z državniškimi častmi na Žalah. Njegovo delo so v šestdesetih in sedemdesetih letih v večji meri zanemarjali, v osemdesetih in devetdesetih pa je s postmodernizmom prišla nova doba rabe klasičnih oblik in motivov v arhitekturi in s tem obnovljeno zanimanje za Plečnikove stvaritve. Po njem so poimenovali najvišja slovenska priznanja za arhitekturo: od leta 1973 vsako leto Sklad Jožeta Plečnika objavi razpis za Plečnikovo nagrado in Plečnikove medalje. Petdeseto obletnico njegove smrti je leta 2007 država obeležila s Plečnikovim letom.

Celoletni muzejski poklon Plečniku
Program Plečnik 2.0 je serija dogodkov, ki bodo v letošnjem letu, ob 140. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, potekali v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Plečnik 2.0 bo serija vodenih ogledov po Plečnikovih hišah, predavanj v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje in drugih različnih dogodkov, katerih skupni imenovalec bo živo vključevanje uporabnikov v interpretacijo Plečnika, njegove osebnosti in njegove zapuščine, ki ni le arhitekturna, temveč zadeva širšo kulturo.

V četrtek, 26. januarja, bo v MAO-ju potekal prvi blok predavanj znotraj programa Plečnik 2.0, ki ga bodo izvedli arhitekti in prostorski načrtovalci. Namen predavanj je vzpostaviti odnos med Plečnikovo arhitekturo in sodobnimi praksami produkcije prostora, med sodobno arhitekturo in sodobno krajinsko arhitekturo. V svojih predstavitvah bodo arhitektka Maruša Zorec, krajinska arhitektka Ana Kučan in arhitekt Boštjan Vuga Plečnikovo arhitekturo podali kot nabor brezčasnih konceptov in orodij za ustvarjanje v današnjem času in v prihodnosti. Kako pogosto ali kako poredko je Plečnikova arhitektura prisotna v podzavesti in pri vsakdanjem delu sodobnih arhitektov? V kolikšni meri določa razmišljanje načrtovalcev? V čem se skrivata njena brezčasna moč in navdih?

Po predavanjih si bodo obiskovalci ogledali umetniško instalacijo 3-D-mapiranja, ki jo je pripravila kulturno-umetniška skupina INDIGOTM Avantgarde, in se na koncu ogreli s Plečnikovim čajem.

Nekaj Plečnikovih del, ki določajo podobo slovenske prestolnice, si oglejte v fotogaleriji.

A. K.
Žale
Prijavi napako
Komentarji
Malo_vesti
# 23.01.2012 ob 09:36
Hvala stricu Googlu, da vas je spomnil.
alstepametni
# 23.01.2012 ob 12:39
Ojej..
Google zazna vašo lokacijo in temu prilagodi logotip. Tud če greš na .com verzijo ti pokaže slovenski doodle. Tujci pa tega ne vidijo, razen če grejo sami na .si
ennui
# 23.01.2012 ob 20:55
Plečnik je bil velik arhitekt! Že samo po tem da so ga komunistične oblasti hotele uničit...

Prosim, prosim, prosim, prosim... preberi si eno samo knjigo preden pišeš take nebuloze.
Ok, da razložim, še poslednjič. Po vojni, leta 1945, je Plečnik najprej naredil načrte za Katedralo svobode, oz. slovenski parlament (načrt je na našem kovancu). Za ta načrt so ga partijski veljaki kar nekaj mesecev morali moledovati, saj a priori ni hotel delati načrtov za parlament, ker je že v dvajsetih naredil plane (na mestu ljubljanskega gradu bi stala t.i. Slovenska akropola). Po vojni je sam in s svojimi študenti naredil kar nekaj spomenikov padlim borcem, naredil je cerkev v tolminskih gričih, obnovil je propadajoči samostan Križanke (49/50, veliko pomoči študentov), leta 1954, v starosti 82 let je urbanistično ustvarjal v Kranju in... leta 1955 je za Josipa Broza Tita (!!) na Brionih naredil pavilijon. Torej v starosti 83 let.

Jaz bi rekel da je bil še prekleto aktiven za povojne oblasti.
TeksViler
# 23.01.2012 ob 11:36
Ambroise, lepo počasi še enkrat preberi, kaj je Maggor napisal. Napiši www.google.com/ncr - ne pa www.google.com! Pa te ne bo vrglo na nl, ampak boš videl, da je logo tudi na originalnem googlovem sajtu.
Ambroise
# 23.01.2012 ob 10:08
maggor, če js odtipkam google.com me takoj vrže na google.nl, kjer pa tromostovja ni. Torej stvar ni globalna.... pomirte se
ennui
# 23.01.2012 ob 20:55
Plečnik je bil velik arhitekt! Že samo po tem da so ga komunistične oblasti hotele uničit...

Prosim, prosim, prosim, prosim... preberi si eno samo knjigo preden pišeš take nebuloze.
Ok, da razložim, še poslednjič. Po vojni, leta 1945, je Plečnik najprej naredil načrte za Katedralo svobode, oz. slovenski parlament (načrt je na našem kovancu). Za ta načrt so ga partijski veljaki kar nekaj mesecev morali moledovati, saj a priori ni hotel delati načrtov za parlament, ker je že v dvajsetih naredil plane (na mestu ljubljanskega gradu bi stala t.i. Slovenska akropola). Po vojni je sam in s svojimi študenti naredil kar nekaj spomenikov padlim borcem, naredil je cerkev v tolminskih gričih, obnovil je propadajoči samostan Križanke (49/50, veliko pomoči študentov), leta 1954, v starosti 82 let je urbanistično ustvarjal v Kranju in... leta 1955 je za Josipa Broza Tita (!!) na Brionih naredil pavilijon. Torej v starosti 83 let.

Jaz bi rekel da je bil še prekleto aktiven za povojne oblasti.
metainteres
# 23.01.2012 ob 12:13
Pojdite na http://www.facebook.com/
googles.doodles?sk=wall
in boste videli, da ga vidijo tudi izven Slovenije.

Točno kwayzdey, kot praviš ti oz. tvoj kolega iu Nemčije, podolgovate reže med osrednjim in ostalima dvema krakoma Tromostovja na Doodlu zgledajo kot dve črki ii (zato je tvoj prjatu reku, da piše Giigl namesto Google he he). Evo http://www.facebook.com/notes/googles-doodles/jo%C5%BEe-ple%C4%8Dniks-140th-birthday/286634008059477?ref=nf
kwayzdey
# 23.01.2012 ob 11:49
Prjatla v Nemčiji sem vprašu, kakšno sliko ima na guglu, pa je odpisal, da je čudno napisano- Giiigle...
kwayzdey
# 23.01.2012 ob 10:33
Zelo nazorna slika bankovca...
Stadion bi pa tudi lahko pokazali z notranje strani.
Strasser
# 23.01.2012 ob 19:00
Uredniki, lahko bi objavili tudi fotografije Plečnikovih del v Pragi, ki so čudovita! Sicer pa lepo, da se spomnimo velikega arhitekta.
ennui
# 23.01.2012 ob 15:40
Priporočam obisk njegove trnovske hiše:)
Dodatne informacije na tej strani Plečnikova hiša
V primeru da mi povezava ne uspe: http://www.mgml.si/plecnikova-zbirka/

Lahko tudi mene na zs kontaktirate.
Lep pozdrav.
TeksViler
# 23.01.2012 ob 11:48
Ne vem, potem ga pa samo meni kaže. In v naslovni vrstici piše www.google.com, pa vse gumbi so v angleščini. Res si ne znam razložiti.
kwayzdey
# 23.01.2012 ob 11:45
http://cdn1.siol.net/sn/img/10/278/63421
8706356420547_ple%C4%8Dnik2.jpg
janken88
# 24.01.2012 ob 10:31
Ko bomo nekega dne pri denarju, zgradimo Parlament po Plečnikovi zamisli.
JohnMichxx
# 24.01.2012 ob 06:20
Ko so slovenski novinarji zjutri odprl svoj homepage, so si rekl sam: "S*it!, zdej moram pa neki pisat o Plečniku, jaooooo mene...., I hate mondays!"
aba
# 23.01.2012 ob 23:56
"Po 2. svetovni vojni se je arhitekt znašel v nemilosti komunistične oblasti, ki ji niso ustrezale njegova zavezanost klasični arhitekturi in predanost katoliški veri."
- no makarovička potemtakem tud sovražiš Plečnikovo arhitekturo - biser Ljubljane, a ne?
ta levi pa so najbolj ponosni nanj in so najbolj uporabljali stvaritve katolika.
wendzy
# 23.01.2012 ob 23:35
Ambroise: "oh, googlovo tromostovje vidite samo vi v Sloveniji, da ne boste mislil, da je to globalno..." - pa 10 minusov za to izjavo..
upam da me admin ne zbriše, ampak tisti, ki ste mu napopali minus, ste imbecili - in to je zelo olepševalno rečeno...
lepo prosim, da si pogledate tole, 9minut razlage kako deluje filtriranje rezultatov iskanja
Facebook and Google / Secret Revealed ker ni lahko kar naprej brat neumnosti, hvala.
jackm8
# 23.01.2012 ob 22:55
o vojni je sam in s svojimi študenti naredil kar nekaj spomenikov padlim borcem

Poudarek na sam. Partija mu ni izdala nobene komisije za delo na večjih urbanističnih projektih. Titov paviljon je edina izjema, vse ostalo je delal sam in po privatnih naročilih, ter ob tem skoraj obubožal. Omenjeno, pa logično ni bilo nikjer, ker je zvečino delal na sakralnih projektih in je bil ostro proti komunizmu. Po svoje je še vedno zelo žalostno, da pri nas še vedno nihče ne omenja nič drugega kot njegovo delo v Ljubljani. Med tem se pa avtobusi s turisti vozijo po Sloveniji izključno po njegovih projektih.

Skratka, orbi et labora Plečnik! Velika zahvala za vse kar si nam naredil.
Kapitan Kljuka
# 23.01.2012 ob 20:29
Plečnik velikan!!
kralj matjaž
# 23.01.2012 ob 19:07
Stadion?
Albatross
# 23.01.2012 ob 15:23
Ob tretji sliki naj še pokažejo notranjost.
diazepam
# 23.01.2012 ob 12:40
Ljubljana je lepa že od nekdaj (barok in secesija) piko na i pa je dal Plečnik. Toliko za osvežitev, da ne bo kdo milsil, da je taka zaradi Jankovića :-)
mikic007
# 23.01.2012 ob 12:26
Sem v tujini in vidim tromostovje samo na google.si, nikjer drugje, niti na .com, niti na drugih domenah ...
Milenko
# 23.01.2012 ob 11:44
SAMO no google.SI !
antianti
# 23.01.2012 ob 11:03
Ponos trenutnim oblastnikom v Lublani :
Plečnikov stadion : http://www.primorski-panterji.info/images/stories/Clanki/Slov
enci_dj1/Srba_zm_06.jpg
Rožice
# 23.01.2012 ob 10:24
Žal je predstavitev Plečnika, na povezavah, ki jih predlaga Google precej borna, točneje bedna.

Jože Plečnik - za Ljubljano tisto, kar je bil za Barcelono Antonio Gaudi

Ne drži čisto, v vsakem primeru pa bilo enako (ne)res, če bi zapisali: Jože Plečnik - za Ljubljano in Prago tisto, kar je bil za Barcelono Antonio Gaudi.

V svojem času je imel pač monopol nad arhitekturo in gradnjami - celo tako zelo, da je počasi začel iti na živece še klerikalcem.
Malo_vesti
# 23.01.2012 ob 09:42
V rubriji "Na današnji dan" , so uspeli napisat komaj nekah več kot 30 besed
gappon
# 23.01.2012 ob 19:48
Plečnik je bil velik arhitekt! Že samo po tem da so ga komunistične oblasti hotele uničit veš da je človek moral biti dober in uspešen.
metainteres
# 23.01.2012 ob 12:23
Pa MMC uredništvo, tole ste uvrstili v rubriko Ostalo ?!? Vsi ostali narodi na svetu bi bili ponosni in bi tako novico dali v najbolj brane rubrike in na vrh, saj gre za tako veliko promocijo, ki je nikoli ne bo mogla plačati nobena nacionalna turistična organizacija nikjer na svetu.
Elemental
# 23.01.2012 ob 09:59
Edino škoda, ker Plečniku zaradi financ ni uspelo še zgraditi zasnovani parlament. Tako bi Ljubljana in z njo vsa država dobila končno eno stavbo po kateri bi lahko bili poznani v svetu. No še vedno jo pa lahko sami zgradimo... :)
metainteres
# 23.01.2012 ob 12:42
klikni na www.google.com/ncr - kaj vidis, ce kliknes na www.google.com/ncr mikic007 ?
mikic007
# 23.01.2012 ob 11:42
@teksviler

Ni ga.
Maggor
# 23.01.2012 ob 10:00
Sem sprva mislil, da se to vidi samo v Sloveniji, ampak ta stvar je globalna. www.google.com/ncr - link, ki vas bo direktno na google.com poslal (in ne google.si)
Milenko
# 23.01.2012 ob 10:50
Seveda da SAMO SLOVENSKI Google! Izven Slo meja je plecnik popolni neznanec in Glede na to,da vec kot 60% EVROPEJCEV iz Eu ni nikoli slisalo za Slovenijo in ne ve kaj in kje se nahaja (vir Eurostat 2011).......
Ambroise
# 23.01.2012 ob 09:37
oh, googlovo tromostovje vidite samo vi v Sloveniji, da ne boste mislil, da je to globalno...

SIcer pa, vsa čast Plečniku. Ko bi le bil bolj vznemirljiv arhitekt, kot je bil res Gaudi...
Kazalo