Drugo
()
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 42 glasov Ocenite to novico!
Tromostovje, ena najznamenitejših Plečnikovih stvaritev. Foto: BoBo
Tudi Google se je na Plečnikov 140. rojstni dan poklonil temu arhitekturnemu velikanu (a takšna podoba iskalnika je vidna le slovenskim uporabnikom). Foto: MMC RTV SLO
       Lokalni gugldudli niso novost, tale današnji Plečnikov pa je prvi slovenski. Jaz sem navdušen, ne znam si pomagat.       
 milijonar (Jonas Žnidaršič) na Twitterju
Na nekdanjem bankovcu za 500 tolarjev sta bila upodobljena lik Jožeta Plečnika in pročelje Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani; na kovancu za 10 evrskih centov je upodobljena njegova Katedrala svobode (Slovenski parlament), ki pa ni bila nikoli zgrajena. Foto: BoBo
VIDEO
140. obletnica Plečnikove...

Dodaj v

Foto: Plečniku se je za rojstni dan poklonil tudi (slovenski) Google

140 let od rojstva velikega slovenskega arhitekta
23. januar 2012 ob 09:21,
zadnji poseg: 24. januar 2012 ob 08:45
Ljubljana - MMC RTV SLO

Danes mineva 140 let od rojstva velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je usodno zaznamoval podobo Ljubljane, pa tudi Dunaja, Prage in Beograda.

Plečnik se je rodil v Ljubljani, ki je takrat spadala pod Avstro-Ogrsko, študiral pa je v Gradcu in na Dunaju pri priznanem arhitektu in pedagogu Ottu Wagnerju. V času, ko je delal v Wagnerjevem biroju, je bil Plečnik povezan s šolo dunajske secesije, nato pa se je preselil v Prago, kjer je poučeval in vplival na mlajšo generacijo arhitektov, ki je nato ustanovila avantgardno češko kubistično gibanje v dvajsetih letih. Plečnik je bil tudi vodja obnove Hradčanov, srednjeveškega praškega gradu, ki kraljuje nad češko prestolnico.

Leta 1921 se je Jože Plečnik na povabilo stanovskega kolega Ivana Vurnika vrnil v Ljubljano, kjer je s prekinitvami zaradi del v Pragi ostal do smrti in kjer je pustil največji pečat. V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja je preobrazil podobo Ljubljane, poleg cerkva je zasnoval mostove in oblikoval obrežje Ljubljanice, tržnico, spomenike, trge in parke, pokopališče Žale, pa Narodno univerzitetno knjižnico ...

Po 2. svetovni vojni se je arhitekt po nekaterih pričevanjih znašel v nemilosti komunistične oblasti, ki naj ji ne bi ustrezale njegova zavezanost klasični arhitekturi in predanost katoliški veri. Začel se je zmanjševati njegov vpliv na ljubljanski univerzi, dobival je vse manj pomembnih naročil. Kljub temu so ga po smrti leta 1957 pokopali z državniškimi častmi na Žalah. Njegovo delo so v šestdesetih in sedemdesetih letih v večji meri zanemarjali, v osemdesetih in devetdesetih pa je s postmodernizmom prišla nova doba rabe klasičnih oblik in motivov v arhitekturi in s tem obnovljeno zanimanje za Plečnikove stvaritve. Po njem so poimenovali najvišja slovenska priznanja za arhitekturo: od leta 1973 vsako leto Sklad Jožeta Plečnika objavi razpis za Plečnikovo nagrado in Plečnikove medalje. Petdeseto obletnico njegove smrti je leta 2007 država obeležila s Plečnikovim letom.

Celoletni muzejski poklon Plečniku
Program Plečnik 2.0 je serija dogodkov, ki bodo v letošnjem letu, ob 140. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, potekali v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Plečnik 2.0 bo serija vodenih ogledov po Plečnikovih hišah, predavanj v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje in drugih različnih dogodkov, katerih skupni imenovalec bo živo vključevanje uporabnikov v interpretacijo Plečnika, njegove osebnosti in njegove zapuščine, ki ni le arhitekturna, temveč zadeva širšo kulturo.

V četrtek, 26. januarja, bo v MAO-ju potekal prvi blok predavanj znotraj programa Plečnik 2.0, ki ga bodo izvedli arhitekti in prostorski načrtovalci. Namen predavanj je vzpostaviti odnos med Plečnikovo arhitekturo in sodobnimi praksami produkcije prostora, med sodobno arhitekturo in sodobno krajinsko arhitekturo. V svojih predstavitvah bodo arhitektka Maruša Zorec, krajinska arhitektka Ana Kučan in arhitekt Boštjan Vuga Plečnikovo arhitekturo podali kot nabor brezčasnih konceptov in orodij za ustvarjanje v današnjem času in v prihodnosti. Kako pogosto ali kako poredko je Plečnikova arhitektura prisotna v podzavesti in pri vsakdanjem delu sodobnih arhitektov? V kolikšni meri določa razmišljanje načrtovalcev? V čem se skrivata njena brezčasna moč in navdih?

Po predavanjih si bodo obiskovalci ogledali umetniško instalacijo 3-D-mapiranja, ki jo je pripravila kulturno-umetniška skupina INDIGOTM Avantgarde, in se na koncu ogreli s Plečnikovim čajem.

Nekaj Plečnikovih del, ki določajo podobo slovenske prestolnice, si oglejte v fotogaleriji.

A. K.
Žale
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo