V lasti Britanskega muzeja je več kot 100.000 glinenih tablic s klinopisnimi zapisi, ki jih skušajo vsak dan dešifrirati strokovnjaki z vsega sveta. Foto: British Museum
V lasti Britanskega muzeja je več kot 100.000 glinenih tablic s klinopisnimi zapisi, ki jih skušajo vsak dan dešifrirati strokovnjaki z vsega sveta. Foto: British Museum
Neoasirski obelisk: vojaški dosežki asirskega kralja (858-824 p. n. š.)
Zapise v klinopisu najdemo tudi na številnih spomenikih, ki so slavili vojaške dosežke kraljev mezopotamskih držav, v katerih so pisali v klinopisu. Foto: British Museum
Glinena tablica s klinopisnim zapisom epske pripovedi o velike potopu (Babilon, okoli 17. stoletja p. n. š.)
Klinopis so uporabljali od okoli leta 3.000 p. n. š. pa vse do prvega stoletja našega štetja. Foto: British Museum

Zapis, ki so ga dešifrirali sodelavci Britanskega muzeja, omenja babilonskega vojaškega častnika Nebo-Sarsekima, o katerem govori tudi Stari testament Biblije. Nebo-Sarsekima v svoji knjigi omenja starozavezni prerok Jeremija, obstoja častnika pa do zdaj ni potrdil noben nebiblijski vir. Arheologi dešifriranje tablice označujejo za enega večjih odkritij tako imenovane biblijske arheologije. Le redko se namreč zgodi, da nebiblijsko besedilo potrdi obstoj oseb, omenjenih v Stari zavezi. Ob odkritju je zato Geza Vermes, nekdanji sloviti profesor judovskih študij na univerzi v Oxfordu, dejal, da takšno odkritje razkriva, da "zgodba iz Biblije ni popolna izmišljotina".

Enkrat omenjen kot vojak, drugič kot darovalec templju
Jeremijevo poročanje o Nebo-Sarsekimu se navezuje na leto 587 pred našim štetjem, ko je babilonski kralj Nebukadnezar "s svojo celotno vojsko korakal proti Jeruzalemu in ga obkolil". Glinena tablica Britanskega muzeja po poročanju časopisa The Times ne govori o Nebo-Sarsekimovih vojaških podvigih. Omenja ga kot osebo, ki je zlato darilo poklonila nekemu templju v mestu Babilon. V mestu, ki se je v zgodovino vpisalo predvsem kot mesto, v katerem je dal Nebukadnezar zgraditi legendarne viseče vrtove, enega od sedmih čudes starega sveta.

Ena največjih sestavljank na svetu
Veliko odkritje se je posrečilo Michaelu Jursi, profesorju dunajske univerze, ki se je s preučevanjem zbirke glinenih tablic Britanskega muzeja ukvarjal že vse od leta 1991. Muzej premore izjemno zbirko zapisov iz starega sveta - samo glinenih tablic je več kot 100.000. Z njimi se vsak dan ukvarja več strokovnjakov z vsega sveta. Sporočilo več kot polovice teh zapisov je še vedno neznanka, saj je mnogo tablic le fragmentov obsežnejših besedil. Pravzaprav je ta zaklad Britanskega muzeja ena največjih sestavljank tega sveta. Jursa je ob svojem odkritju povedal: "Vse to je zelo razburljivo in zelo presenetljivo. Odkriti nekaj takšnega, kot je ta tablica, ki govori o darovanju babilonskemu templju, ki ga opravlja oseba, omenjena v Bibliji, in ki omenja natančen datum ... To je zares izredno."

Klinopis - pisava obdobja formiranja Biblije
Profesor Jursa je eden od maloštevilnih strokovnjakov za stare kulture in jezike, ki znajo brati klinopis. Klinopis je ena najzgodnejših oblik neslikovne pisave. Okoli leta 3.000 pred našim štetjem jo je ustvarila sumerska kultura. Zgodnja oblika klinopisa še ni bila povsem abstraktna pisava. Sumerci so sprva uporabljali piktograme, sčasoma pa so jih nasledili arbitrarni simboli. Pisava je bila v uporabi vse do prvega stoletja našega štetja, torej večji del obdobja formiranja biblijskih besedil oziroma skoraj celotno obdobje, v katerem so se dogodili dogodki, popisani v biblijskih besedilih.