Neznanci so vlomili v enega najpomembnejših muzejev v Veroni in brez pretiranih težav odnesli celo skladovnico dragocenih slik. (Fotografija je simbolična.) Foto: AP
Neznanci so vlomili v enega najpomembnejših muzejev v Veroni in brez pretiranih težav odnesli celo skladovnico dragocenih slik. (Fotografija je simbolična.) Foto: AP
Kamere, ki so del internega varnostnega sistema, so sicer posnele tatove na roparskem pohodu; slike so jemali iz okvirjev, saj je zvito platno seveda veliko lažje prenašati naokrog.(Fotografija je simbolična.) Foto: AP

Slike, ki so skupaj vredne približno 15 milijonov evrov - med njimi so tudi platna Tintoretta, Mantegne in Petra Paula Rubensa - so trije oboroženi roparji iz muzeja Castelvecchio odnesli v četrtek, le malo pred zapiralnim časom.

Posledica kulturnih rezov?
Že v soboto je ugledni umetnostni zgodovinar Tomaso Montanari za La Repubblico zapisal, da je popolnoma "nepredstavljivo", da je celoten muzej varoval "en sam oborožen zasebni čuvaj, kot da gre za supermarket". Krivca je v svojem eseju našel v "neusmiljenih" varčevalnih rezih, obenem pa pozval k višjim kaznim za tatove umetnosti.
Veronski župan Flavio Tosi je krajo opisal kot "rano za mesto" in oblast na državni ravni pozval k okrepljenemu varovanju. V isti sapi je zanikal obtožbe, da so bili trenutni varnostni ukrepi nezadostni.

Kot je pojasnila policija, so šli tatovi v akcijo tik po tem, ko je večina muzejskega osebja, ki šteje 11 ljudi, šla domov, ampak še preden se je vklopil s policije daljinsko upravljani varnostni alarm. Zvezali so blagajničarko in oboroženega stražarja prisilili, da jim je izročil ključe svojega avtomobila, s katerim so nato pobegnili.

Priročni krivci, islamisti?
Umetnostni kritik Vittorio Sgarbi, ki je bil pred časom tudi pomočnik ministra za kulturo, opozarja, da je incident "absolutna katastrofa" za Italijo in "ena najresnejših tatvin v naši zgodovini". Sugeriral je še, da je čisto mogoče, da so podvig organizirali militantni islamisti kot "gesto", češ da so slike tako ali tako preveč prepoznavne, da bi se jih dalo prodati.

Župan Tosi je prepričan, da so tatovi delali po naročilu, a namestnik policijske enote carabinieri se s to teorijo ne strinja, češ da je bilo ukradenih preveč slik. "Morda so bili samo delinkventi, ki so si rekli: 'Ukradimo slike, potem bomo pa že videli, kaj bomo z njimi.'"

Med ukradenimi slikami sta med drugim Rubensov Portret dame in Tintorettov Portret moškega. 11 od 17 ukradenih slik velja za mojstrovine, preostale pa so nižje vrednosti. Poskušali so vzeti tudi Savlovo spreobrnitev renesančnega slikarja Guilia Licinia, a so na koncu sliko poškodovano odvrgli v kot.